Ekološki živinorejci prepuščeni sami sebi
V Sloveniji je po zadnjih podatkih iz Zelenega poročila (Kmetijski inštitut Slovenije 2020) 3358 certificiranih ekoloških kmetij in še 331 v preusmeritvi, ki obdelujejo 52.078 ha zemljišč. Večino- kar 80 % oziroma 41.903 ha predstavlja trajno travinje in pašniki, kar pomeni, da se večina od njih ukvarja z živinorejo, natančneje z govedorejo. Vendar pa imamo na trgu dobro desetletje samo enega eno blagovno znamko ekološkega mesa Ekodar KZ Šaleške doline, ekološki kmetje pa velikokrat slišijo očitek od uradnih institucij, da je denar za ekološko živinorejo in travinje zapravljen, ker na trg ne dajo ekološkega mesa.
Zgodba iz zornega kota ekoloških rejcev je precej drugačna – na zdrav način prirejeno meso bi še kako radi ponudili slovenskim potrošnikom, in tudi več zaslužili, a ostajajo ovire v glavnem nepremostljive. Naši sogovorniki iz Koroške so nam predstavili tako pesimistično kot optimistično plat, saj obstaja kanček upanja, da se bodo razmere tudi na tem področju letos le spremenile, več o tem v nadaljevanju.
Večina ekoloških živinorejskih kmetij kmetuje na hribovitih, gorskih ali območjih z omejenimi dejavniki, kakršna je tudi kmetija Goličnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu na 600 metrih nadmorske višine, do katere pripelje zadnji kilometer neasfaltirana, gozdna pot. Družina je na njem že nekaj generacij, dva moška pri hiši, Edvard starejši in Edvard ml. Pignar,(ki je na kmetiji zadnjih pet let, prej je bil zaposlen v špediciji), sta za vsa dela na kmetiji sama. Mama Marija je na invalidskem vozičku, medtem ko so vsi štirje drugi otroci, polbratje in sestra sedanjega mlajšega gospodarja, v službah v Slovenj Gradcu. Kljub temu je 22 hektarska kmetija, od tega z devetimi hektarji travnikov in pašnikov, ostalo je gozd, obdelana zgledno. V hlevu je 32 glav simentalske pasme, od tega 10 krav dojilj, dvanajst teličkov in deset mladih bikov, na paši je bik za naravni pripust. V preteklosti so redili že tudi bolj mesno pasmo, plavo belgijsko govedo. Certifikat za ekološko kmetovanje so pridobili leta 1998, in ker uporaba sintetičnih gnojil ni dovoljena, poljščin za krmo ne pridelujejo. Glavna krma je zato sušena oziroma v balah silirana trava, razmerje med njima pa odvisno od vremenskih pogojev med spravilom. Odkar so zgradili gnojno jamo je pridelek trave, ker jo gnojijo, bistveno več.
Okvirček: Število ekoloških kmetij se je v letu 2020 prvič zmanjšalo in je bilo za slabe 4 odstotke nižje kot leta 2019. Skupno število kmetijskih gospodarstev v kontroli zajema 5,4 % vseh KMG v Sloveniji. Kmetijska zemljišča v uporabi z ekološko pridelavo v kontroli so se leta 2020 povečala za 5 % v primerjavi z letom prej in so obsegala 11 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.
Še v življenju nisem prodal živali kot ekološke
Glavni razlog za vključitev v ekološko kmetovanje je bil , da na hribovski kmetiji že tudi prej niso delali nič drugače kot po pridobitvi certifikata, so pa nekoliko višja plačila in zato simulacija po površini za travinje. ta malenkostna razlika jih tudi odločilna, da iz ekološkega kmetovanja še niso izstopili, status podaljšujejo vsako leto, ker ne vedo, kakšne bodo dolgoročne odločitve kmetijske politike za plačila za ekološko travinje v naslednjem petletnem obdobju. Ker pa je kmetija na robu preživetja, se želijo iz reje dojilj preusmeriti iz rejo teličkov za nadaljnjo rejo v rejo pitancev. “Po hektarju travinja prejmemo 155 evrov, 189 evrov za slaba hektar sadovnjaka ter 195 evrov za 10,5 ha na OMD ter 45 evrov ppo repu za podporo za rejo govedi. Tri hektarje imamo še na vodovarstvenem območju Pameče, za kar dobimo “celih “112 evrov. Kljub gorski mehanizaciji je veliko ročnega dela, za ceno goveda pa se je treba pogajati z zasebnimi kupci in prekupčevalci. Teličke prodamo pri teži 200 kg za nadaljnjo rejo, in tudi spitane bikce. Vrnili bi se radi izključno na rejo pitancev in iztržili več, saj kupci niso pripravljeni plačati primerne cene, ta je odvisna, kolikor se zanjo izpogajamo povprečno 750 evrov za telička po pol leta reje.«
Naše živali so ekološke in med rejci zelo iskane, v glavnem prihajajo iz Koroške, Savinjske doline in tudi Ljubljane, a še v življenju nisem prodal nobene živali kot ekološke,« prevzame besedo Edo starejši. »Kmetje zato uhajajo v konvencionalno rejo, saj delamo z izgubo. Problem je v kupcih, ki barantajo za vsak evro in ekološke kakovosti ne priznajo. Najbolj pa boli, ko celo leto trdo delaš, za meso pa dobiš malo, oz. enako kot za konvencionalno, zato pa mladi nočejo več delati, ker na kmetijah ni bodočnosti.« Goličnikovi imajo v soseščini še štiri ekološke živinorejske kmetije, a je ena pred kratkim izstopila.
Zadnja dva pitana bika, ki sta šla pri teži med 400 in 450 kilogramov prek grosista v klavnico v Kamnik, sta bila pa plačna po 4,45 evrov bruto za kg klavne teže, kar je naneslo okrog 1400 evrov po glavi. Ekološko meso bi moralo biti dražje. Prodaja mesa doma se nam ni obnesla. Če bi bil urejen odkup ekološke govedi pri 24 mesecih pitanja po nekoliko višji ceni kot je konvencionalna, bi se pridružili, letno lahko zagotovimo med osem in deset bikov. Sedaj pa je tako, da nam še dodatek po živali pobere tisti, ki žival od nas odpelje, saj država dodeljuje dodatek na rejo govedi v mesecu, ki je izbran naključno in glede ena trenutno stanje v hlevu.
Glede na prihodke so izjemni tudi vložki v specialne gorske stroje- prav zato smo zavezanci za DDV, kar se nam pri večjih naložbah izplača. Zadnji večji izdatek je bil nakup kosilnica in zgrabljalnika, skoraj 40.000 evrov,« sklene Edo mlajši.
Večina zakola v oddaljenih Račah
Jože Ledinek, predsednik Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev (ZEPP) Deteljica, ki pokriva osrednjo Slovenijo od Koroške do Kozjanskega ,(sam obdeluje ekološko kmetijo z družino v Selovcu nad Šentjanžem pri Dravogradu), pravi, da so eden večjih težav v Sloveniji poleg odkupa ekološke živine za zakol ekoloških živali certificirane klavnice. “Zato smo v Deteljici na pobudo vseh slovenskih ekoloških kmetov, ki jih je v zvezi ZZEKS 500, dali pobudo za urejanje odkupa in trženja ekološkega mesa. Deteljica ima 150 članov, in če vemo, da je v eko kmetovanju 85 % travinja, to pomeni, da se večina naših članov ukvarja z govedorejo. Tudi če pridelujejo zelenjavo, imajo živali za gnoj oz. svojo oskrbo z mesom. Dr. Podgoršek je izjavil, d MKGP ne more prisiliti pravnega subjekta, da bi se s tem ukvarjal. Kmetijske zadruge so ustanovljene ravno z namenom, da tržijo presežke kmetov, kar torej pomeni, da ni primernih spodbud, da bi se tega lotile bolj celovito. Druga večja težava so klavnice -kar nekaj jih ima certifikat za živali iz ekološke reje, a niso aktivne, zato je večina zakola iz osrednje in severovzhodne Slovenije v Račah. Velik problem kmetov je, da je zelo malo vaških klavnic. Pozanimal sem se preko meje in samo v občini Pliberk, veliki kot Dravograd , imajo sedem vaških klavni, kar pomeni zelo kratek prevoz in majhen stres za živali. Večina živali koljejo v Košakih, Koroška kmetijska zadruga pa kolje v Račah. Ker ima čedalje več kmetij rejo na prostem pa si tudi želimo vzpostavitev zakonodaje, ki bi dovolila zakol živali na pašniku, kot je praksa v večini evropskih držav. To pomeni, da žival omamijo, zakoljejo in razkrvavijo v na pašniku, v eni uri pa mora biti obdelana v klavnici. Pri dolgem prevozu je namreč stresu velik a težava, in v klavnico pripelješ govedo, polno adrenalina, kar vpliva negativno na kakovost mesa, doda Ledinek.