Ekološka kmetija Chrömeli Iris in Bernharda Hännija, ki leži na nežnem hribu, ugnezdena med gozdovi in ​​živimi mejami, se nahaja v Noflenu, nedaleč od Thuna v Švici. Od leta 1969 delajo brez nepotrebnih gnojil, a Bernhard Hänni želi več- trajnostne in produktivne sisteme pridelave. Dela tudi na novih strojih za obdelavo tal brez pluga in iz etičnih razlogov je najprej opustil prirejo molznic, nato pa še kokoši nesnic.

Bernhard Hänni se zavzema za svoje mnenje in živi svoj ideal z vsemi posledicami. To je bil razlog, da ima ekološka kmetija zdaj prazen kokošnjak. In to kljub dejstvu, da se ekološka jajca zelo dobro prodajajo. »Zame to ni bilo več prav. Tudi če so bila strankam naša ekološka jajca všeč, iz etičnih razlogov za to vrsto reje ne bi mogel več stati . « Od jajc so se poslovili z zakolom nesnic, kar pri prireji 100.000 jajc na leto ni tako preprosto. Od 350 nesnic so ostale le tri – samo za jajca za družino. ‘Ne, ne obžalujem. Kot ekološka kmetija se moramo razvijati naprej. Tako kot se želimo razvijati in izpopolnjevati na kmetiji, bi si želel enako tudi za kmetijstvo na splošno.” Za Hännija so zaprti cikli, zdrava tla, zelenjava brez pesticidov in manj kompromisov zagotovo del tega Ker mora kmet ekološke pridelke nositi v srcu, ne v denarnici.”

Naj živijo tla

Bio-Hof Chrömeli pridleuje sedaj 140 vrst zelenjave na sedmih hektarjih in to brez obdelave tal.  Paradižnik je njihova strast, čeprav je Hännis svojo ponudbo zmanjšal za več kot 70 različnih vrst, vključno s pro specie rara, na osem sort paradižnika. Na splošno: manj je več. Zato raje delajo dosledno in celostno. Kot na primer lastno vegetarijansko gnojilo na kmetiji. Hännis vzdržuje svoj kompost iz zelenih odpadkov in sodeluje pri učinkovitih mikroorganizmih za krepitev rastlin ter pri ustvarjanju življenja v tleh. Uspeh dokazuje, da dela Hännis prav. Skupno zaposlujejo 18 ljudi. Vsi prihajajo iz regije, brez sezonskih delavcev iz tujine. V več kot 50-letni zgodovini ekološke pridelave na posestvu se nenehno razvijajo. Še vedno delujejo kot skupnost generacij, od leta 1999 pa so popolnoma opustili baker in se odločili za moto  “Naj živi zemlja”.

Od tržnice do trgovine z ekološkimi pridelki

 Tržnica je bil za starše Bernharda Hännija pomemben del, saj je mati Käthi z leti prodaje na tem območju uspela pridobiti zaupanje in zvestobo strank. Bernhard Hänni se tudi trudi biti blizu kupcem, čeprav ni več na stojnici. Hännijevi so odprli trgovino Stadthof s celotno ponudbo ekoloških izdelkov na obrobju Thuna in so se odrekli tržnim dnevom. V trgovini lahko kupci najdejo tudi izdelke, ki jih Hännisovi ne pridelujejo sami- npr. švicarsko ekološko čičeriko. Hänni podpira inovativne ekološke kmete s ponudbo njihovih izdelkov v trgovini, kot je celotna ponudba ekološke kmetijske zadruge. »Nekajkrat sem zapustil svoje območje udobja. Morate si upati prebiti nova tla. Mislim na svoje stranke: kaj hočejo?« Nato Hänni organizira tudi pridelavo. Rezultat je nedotaknjen ekosistem in živa, zdrava tla za naravno hrano, brez pesticidov. Dobil je tudi razumevanje za odpoved lastnim ekološkim jajcem. » Odprta in poštena komunikacija s strankami je pomagala. Vesel sem, da smo uspeli drug drugega spodbuditi k razmišljanju. Ukvarjanje s prehranskim sistemom zadeva vse nas in nas bo še naprej zanimalo tudi v prihodnje.«

Kombinacija kmetijstva in gozdarstva

Oče Bernharda Hännija, Hans, je o tem razmišljal že v sedemdesetih letih in je začel izvajati prve poskuse z obdelavo tal brez pluga. Po nekaj letih pa je bilo treba plug ponovno uporabiti, ker tehnologija ni bila tako napredna. Nenehna obdelava tal je izziv predvsem za pridelovalce zelenjave. Tudi s Hännijevo ekološko pridelavo v zemlji skorajda ni bilo deževnikov. To zahteva premislek: danes kmet združuje kmetijsko-gozdarske sisteme s pridelavo zelenjave in loči obdelovalno površino od ozelenjenega pasu, saj težki stroji ne bi smeli več voziti čez zelenjavno njivo in dodatno stiskati prst. Skrivnost se skriva v stalnih,, trajno ozelenjenih pasovih in minimalni obdelava tal z načrtovanjem. V ta namen Bernhard Hänni obnavlja in razvija obstoječe stroje. Zeleno gnojenje v gredici nenehno kopiči humus. Visoka drevesna debla ob robovih gredic s cvetličnimi pasovi spodbujajo biotsko raznovrstnost, globlje korenine in vse večja vsebnost humusa pa nista opazna le pri zdravju tal, ampak tudi pri gospodarjenju z vodami. V vročih, suhih dneh lahko tla zadržijo več vode. Tukaj gre za  kmetijsko gozdarstvo – o kombinaciji elementov gozdarstva in kmetijstva. Na obdelovalni  zemlji je je več kot 100 standardnih dreves, ki zagotavljajo sadje, kot so slive, slive , mirabele, hruške in kutine.

Današnje zgodbe za jutri

“Vsak kmet, ki nekaj spremeni v smeri trajnostnega, regenerativnega kmetijstva, je naša prednost, ne konkurent.” Hänni svoje izkušnje prenaša na druge kmete, na primer na simpoziju za trajnostno kmetijstvo. Velike spremembe je mogoče doseči le skupaj. Korak za korakom, a na koncu so številne posamezne stopnje tiste, ki sestavljajo celoto. Hänni sam temu sledi in se nadgrajuje. Pred kratkim je na primer rastlinjak, odporen proti zmrzali,preklopil na ogrevanje na pelete, tako da ne uporablja več fosilnih goriv. In četudi korenine ekološke kmetije Chrömeli segajo daleč v preteklost, je Bernhard Hänni zelo prisoten v sedanjosti in razmišlja o prihodnosti. Naša današnja dejanja so naše zgodbe za jutri. Odgovornost moramo prevzeti danes, ” pravi Hänni. Ne želi si življenja po minimalnih standardih, ampak da napreduje družba v novo smer. K tem lahko zlasti kmetijstvo pomembno prispeva z manj kompromisi in jasnimi temeljnimi vrednotami. Zato se Bernhard Hänni trenutno zavzema za zdravo pitno vodo prek civilne iniciative.