Razvoj ekološkega kmetijstva je v Latviji v zadnjem obdobju izjemno dinamičen.Tri kmetije so odprla vrata nemški reviji Agrarheute in predstavile svoj način dela. Do vrha polnih  30 zabojev s hokaido bučami, ki tehtajo okrog 20 ton, je ponos Gustava Norkärklisa. Njegova »zvijača« za dober pridelek je: “Pri pridelavi stavim le na kolobar, dodatna sredstva ne pridejo v rastline. To ne velja le za buče.«

Na 200 hektarjih prideluje ta ekološki kmet še oves, rž, ajdo, oljno ogrščico, paradižnike in kumarice. Poleg tega redi še čredo 27 goved. »Začeli smo z molznicami in se preusmerili na pitance, od takrat pridelujemo v glavnem žita in zadnja leta še zelenjavo. «

V prelomnem obdobju zloma bivšega komunističnega režima leta 1990 je dobil njegov dedek vrnjenih 30 ha, ki jih je posedovala njegova družina pred 2. svetovno vojno. V letu 2008 je prevzel Gustav Norkärklis družinsko posestvo in se osredotočil na ekološko pridelavo. V obdobju strategije »Od vil do vilic« v katerem načrtuje EU 25 odstotkov ekoloških površin do leta 2030, si je Latvija zadala še višji cilj.-v središču Baltika naj bi bil delež ekoloških površin še višji, 30- odstoten. Ozadje razvoja je rastočo povpraševanje po živilih najvišje kakovosti v državi. Glede na rastočo okoljsko in zdravstveno ozaveščenost srednjega razreda, se latvijski ekološki kmetje prilagajajo s ponudbo povpraševanju prek različnih prodajnih poti.

Ekološko kmetijstvo v Latviji se razvija hitreje kot v drugih državah EU. Do leta 2030 želijo delež ekoloških površin zvišati na 30 odstotkov. Pomembni trgi so poleg domačega tudi druge članice EU. Latvija ima 1,9 milijona kmetijski površin in 78.000 kmetijskih gospodarstev, povprečno velikost je 38,2 ha. Na 280.000 ha kmetujejo ekološko, od tega je 133.000 ha pašnikov in travnikov. 15 odstotkov površin je že sedaj v ekološki pridelavi, obdeluje jih 4400 kmetijskih gospodarstev.

Rastoče povpraševanje

 Čreda goved Gustava Norkärklisa je celo leto na paši in prispeva pomemben del v krogotoku posestva. Z gnojem in kompostom se vračajo na površine hranila. Kolobar nadomešča sintetična gnojila in sredstva za varstvo rastlin. Škodljivci odganja Gustav z ognjičem in r varuje pridelek z rastlinjakom . To je učinkovito, pojasni ekološki kmet. Skupaj je na kmetiji pet plastičnih rastlinjakov. Prav tako kot stanovanjsko hišo jih ogrevajo z geotermalno vodo in lesom. Težav z namakanjem ne poznajo, saj sta v bližini jezero in reka, iz katerih lahko vzamejo vodo. Glede na vremenske razmere je pridelek žit zelo v različen. V letu 2017 so pridelali pet ton po hektarju, v suhem letu 2018 pa le eno tono po hektarju. V zadnjem letu se je povpraševanje po ekološki hrani v Latviji zelo povečalo. Norkärklis prodaja  buče hokaido , paradižnik in papriko v živilski trgovski verigi Maxim in Sky. Grašek prodaja proizvajalcu beljakovnskih preparatov. Mlini v regij jim odkupijo rž, medtem ko prodaja bučna semena, laneno seme, in zelenjavo v ekoloških trgovinah v Rigi.

 V Rigi, glavnem mestu Latvije, prodaja ta ekološki kmet tudi vsako soboto na tržnici. »Narava z eno roko jemlje, z drugo pa vrača. Glede na veliko rastlinsko pestrost naše pridelave nam gre zelo dobro, »pravi Gustav.Za 200 hektarjev veliko posestvo in glede na evropske subvencije in doplačila za ekološko kmetovanje dohodek ni posebno visok. Toda ker je družina z živili in energijo samozadostna, so zadovoljni. Posestvo zaposluje še tri delavce za okrog 600 evrov mesečno neto, ti pa lahko v intenzivni poletni sezoni zaslužijo do 1200 evrov. Družina lahko pridelke proda zelo hitro, le oves prodajajo postopoma, saj pričakujejo kasneje višje cene. » Leto 2019 je bilo za nas zelo dobro in donosi zelo visoki, toda hkrati so cene ekoloških izdelkov Latviji padle za 20 do 30 odstotkov.«

 Pridelava ekoloških sadik ribeza

Tudi Andris in Diana Krogzeme prodajata ne ravno vsakdanje sadje, pred 12 leti sta na dveh hektarjih posadila ribez. Površine sta vsako leto malo povečevala, tako da sedaj pridelujeta črni ribez na 57 ha. Eden od njihovih pridelkov je zamrznjeni črni ribez.

Manjši del pridelka ostane na latvijskem trgu, večino pa prodajo predelovalnim obratom in vinarjem. Večino ribeza prodajo na Poljsko, Skandinavijo, v Estonijo, Nizozemsko in druge EU države in medtem promovirali na trgu sok iz ribeza Poleg tega so pridelujejo še navadni rakitovec in rdečo deteljo. Rdečo deteljo zamenjajo z okoliškimi kmeti za ekološko gnojilo. Sadeži ribeza pa niso edini dohodkovni steber, temveč predstavljajo velik del prihodka še ekološke sadike ribeza. Na šestih hektarih namakanih površin pridelajo letno 300.000 sadik. Večino sadik izvozijo v Nemčijo. » Na to pridelavo smo zelo ponosni in v naši državi smo edini, ki pridelujemo sadike črnega ribeza, pravi Andris Krogzeme in dodaja, da je prepričan, da imajo sadike tega jagodičevja prihodnost. V zadnjem letu je imelo posestvo 615.000 prihodka, ki se vsako leto za 10 do 15 odstotkov poveča. Posestvo zaposluje še pet delavcev, ki zaslužijo mesečno 1300 evrov bruto. V pridelavi sadik zaposlijo še sezonsko še 30 domačih sezonskih delavcev .

Tretje posestvo, iz kroga ekoloških latvijskih kmetij je posestvo Raguckis. Renard Raguckis in njegova žena Elza pridelujeta na območju Latgale na jugovzhodu Latvije 25o ha veliko posestvo , od tega pridelujeta 110 ha ozimne pšenice, ječmen, rž, oves, grašek in lan, toda najpomembnejša dejavnost je prireja ekološkega mleka. Na 140 ha spravijo silažo in seno, še zelo mlada čreda pa je sestavljena iz  31 molznic 19 , 19 telic in šest telet. Letno oddajo 190 ton mleka, ki ga njih odkupuje krajevna mlekarna Preilu Siers za predelavo  Izdelke izvaža mlekarna v EU države, nekateri izdelki pa končaj v lokalnih trgovinah.

Nižje cene mleka

Mlekarne plačajo kmetiji Raguckis za tono ekološkega mleka 290 evrov.

»Normalna cena za ekološko mleko je med 320 in 340 evrov, ki pa jo dobimo le, če imamo zadostno količino mleka, za katero bi potrebovali 50 molznic, pravi gospodar.«Krmi obrok za krave je sestavljen iz sena, silaže, mletih žit, ovsa, pšenice in krmnega graha, vse iz ekološke pridelave, k temu dokupijo še minerale . Poleti so krave na paši, preostali del leta pa v hlevu. Primeri teh treh kmetij pa kažejo, da je se je mogoče negativnim posledicam komunističnega režima v kmetijstvu izviti le postopno s preoblikovanjem kmetij.