EU dovoljuje uporabo tolerantnih sort na območjih ZOP (PDO)
EU članicam dovoljuje uporabo tolerantnih sort vinske trte za vino na območjih za pridelavo vin zaščiteno označbo porekla (ZOP).Odločitev, objavljena na začetku decembra v uradnem listu Evropske unije je del širše revizije prejšnjih uredb, ki so vzpostavile skupne sheme kakovosti, organizacijo trga, definicije, opise, predstavitve in označevanje evropskih kmetijskih proizvodov in živil.
Pred objavo se je za vina z ZOP, pridelana v EU, lahko uporabljala samo trta vrste vitis vinifera, medtem ko so bile trte, ki so vsebovale kakršno koli genetsko sled vrst ne-vinifera, kot so na glive i odporne sorte PIWI izključene.
V skladu s posodobljenimi predpisi pa lahko države članice zdaj uporabljajo sorte vinske trte, ki pripadajo vitis vinifera, kot tudi hibride, ki vsebujejo genetski material vitis vinifera in ne-vinifera iz vrst vinske trte ameriškega in azijskega izvora.
Odločitev EU je bila odgovor na izzive, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in kot pomoč evropski vinogradništvu za večjo trajnosti pridelave. Številne hibridne sorte so dejansko bolj odporne na pogoste bolezni, kot sta peronospora in pepelasta plesen, kar pomeni, da vinogradi zahtevajo malo ali nič obdelave, pa naj bodo to kemični pesticidi ali organsko odobreno škropljenje z bakrom.
„Odporne sorte predstavljajo številne prednosti in nobene slabosti, razen majhnega komercialnega izziva, ki izhaja iz segmenta trga, ki bo vedno pil le določena vina z ZOP,“ pravi Werner Morandell iz vinogradništva Lieselehof, ki že prideluje namizna vina iz tolerantnih sort v italijanskem Poadižju.
Večina tolerantnih sort potrebuje znatno manj obdelave v vinogradu, razen v težkih letnikih, ko morda potrebujejo eno ali dve škropljenji. Med približno 70 tolerantnimi sortami , ki sem jih uspel preučiti, jih morda 15 potrebuje eno ali dve škropljenji. V krajih, kjer dežuje zelo malo, kot je Sicilija, kjervitis vinifera ne potrebuje več kot pet ali šest škropljenj, nobene od teh sort ni potrebno škropiti.
Po Morandellovih besedah dodatne prednosti vključujejo zmanjšano zbitost tal in precejšen prihranek časa za vinogradnika. „Če se 15 ali 20-krat letno odpravite skozi vinograde s težkim traktorjem, se zemlja sčasoma zelo zbije. Postane kot beton. Če pa se sprehodite po mojih vinogradih, lahko vidite, da je zemlja res mehka. Končno, ves ta čas, ki ga vinogradniki običajno preživijo v skrbi, kdaj bo naslednjič s traktorjem širili strup, se lahko osredotoči na bolj koristno delo.
Nova pravila EU bodo verjetno imela revolucionaren vpliv na prihodnost vinogradništva v glavnih vinorodnih državah, kot sta Italija in Francija, vendar pivci vina sprememb ne bodo opazili kmalu. Preden bodo lahko tolerantne sorte lahko vključijo v katero koli dano uredbo ZOP, je potrebna odobritev držav članic – kot tudi zelena luč ustreznih regionalnih organov.
Vincent Pugibet, predsednik francoskega združenja pridelovalcev tolerantnih sort in lastnik posestva La Colombette s sedežem v Languedocu, meni, da kljub temu, da je odobritev EU korak v pravo smer, predstavlja pomanjkanje sodelovanja med številnimi evropskimi inštituti za selekcijo in trsničarstvo še vedno veliko oviro. Največja ovira za prihodnjo rast odpornih sort je konkurenca med različnimi evropskimi inštituti.
»V vodilni italijanski trsnici Rauscedo so na primer ustvarili veliko hibridov na osnovi sorte sauvignon , kot sta sauvignon kretos ali sauvignon Rytos, ki sta zelo zanimivi tako po odpornosti kot po okusu, a francoski inštitut INRA, ki je zadolžena za dovoljenje uporabe nefrancoskim tolerantnim sortam ne dovoljuje sajenja te trte niti za namizno vino.
Pugibet pojasnjuje, da je INRA, ki sama prideluje sorte tolerantne trteočitno konkurenci Rauscedu in drugim tujim inštitutom. INRA nam nikoli ne bo dovolila, da bi uporabljali italijanske hibride, ker sami pridelujejo svoje hibride, vidite, če bi se to zgodilo bi bilo podobno, kot da bi Renault pooblastil FIAT za prodajo avtomobilov v Franciji.