EU izgubila 4 milijone kmetij

V Bruslju so pripravili spletni seminar z nekoliko podrobnejšim predstavitvijo reformirane skupne evropske kmetijske politike (SKP) od 2023 do 2027, za katero nastajajo letos  strateški dokumenti tako v članicah kot na ravni EU. O vsebini in pričakovanjih so spregovorili direktorji več sektorjev pri Evropski komisiji. Ocena in potrditev strateških načrtov( SN ),ki jih letos pripravljajo in oddajajo članice, bo potekala v letu 2022, začetek izvajanja pa je v 2023. Komisija pa bo ocenjevala doseganje ciljev SKP  v letu 2025 in 2027. 

Prvi je sodelujoče nagovoril  evropski  komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski, ki je poudaril, da je zadovoljen s političnim kompromisom o številnih zapletenih temah, kot so ureditev skupnega trga, preglednosti trga, zaščiti geografskih označb ter o pravilih za organizacije proizvajalcev in medpanožnih sporazumih med članicami.Dobra novica pa je tudi, da so v skladu z evropskimi mednarodnimi zavezami našli soglasje o pristopu k mednarodni trgovini. Na splošno bo ohranjena tržno usmerjenost SKP, kar bo kmetom omogočilo, da  izkoristijo  tudi  priložnosti v mednarodni  kmetijski trgovini.

Kot eno glavnih prednostnih vsebin SKP je Wojciechowski izpostavil pravičnejšo razdelitev sredstev SKP.

 EU v zadnjem desetletju  izgubila 4 milijone kmetij, oziroma 1000 na dan, ugasnila so zlasti kmečka dvorišča manjših kmetij v vzhodnoevropskih državah in ne moremo dovoliti, da bi se ta trend nadaljeval. Zato je ena ključna ključnih prednostnih nalog reforme izboljšati pravičnost, uspešnost in učinkovitost neposrednih plačil kmetom.

Verjamem, da smo dosegli dogovor, s katerim lahko to prednostno nalogo dosežemo. Države članice bodo imele številne možnosti, da  dohodkovne podpore namenijo  tistim, ki jih najbolj potrebujejo, in tistim, ki največ prispevajo k ciljem SKP. V prvi vrsti bodo imele na voljo obvezni dopolnilni mehanizem prerazporeditve dohodka vsaj 10% sredstev ovojnice  za neposredna plačila (prvega stebra) od velikih  posestev k manjšim. Sporazum o notranji konvergenci pa bo še izboljšal pravičnost neposrednih plačil. V EU je namreč veliko manjših kmetij, ki ne morejo tekmovati v masovni pridelavi, a podpiramo njihov prehod na ekološko kmetovanje preko okoljskih shem. S podporo lokalni ekološki pridelavi pa lahko majhne kmetije ne le preživijo, temveč razvijejo svojo pridelavo in predelavo.

Pospeševanje velikih kmetij povzroči propadanje malih kmetij in zmanjšanje skupne pridelave, ker nastanejo težave zaradi velike koncentracijo posestev in pridelave,« je prepričan evropski komisar. Vsaj tri odstotke sredstev za neposredna plačila pa je treba nameniti mladim kmetom.

Večja zaščita naravnih virov  

Drugi pomemben sklop SKP predstavlja premagovanje okoljskih izzivov, podnebnih sprememb in ohranjanje biotske raznovrstnosti z novo zeleno arhitekturo. V potekajočem obdobju  2014-2022 je bilo za okoljsko-podnebne ukrepe namenjenih 30 odstotkov sredstev programov razvoja podeželja (PRP) in 30 odstotkov neposrednih plačal za t.i. ozelenitev (kolobarjenje, trajno travinje idr), hkrati pa so morali kmetje izvajati zahteve navzkrižne skladnosti. V obdobju 2023-2027 bo namenjenih  za okoljske sheme 25% sredstev neposrednih plačila prvega stebra in 35% za KOPOP ukrepe 2.stebra (PRP). Ti ukrepi so za kmete prostovoljni, obvezno pa bodo morali izvajati zahteve pogojenosti, ki so na višji ravni kot je bila sedanja navzkrižna skladnost, saj vključuje osem minimalnih praks v okviru okoljsko-podnebnih zahtev, zahteve izvajanje nitratne direktive, direktive o vodah in direktive Natura 2000.Strožja pogojenost nove SKP zagotavlja višje okoljske standarde za zaščito naravnih virov, ki so bistvenega pomena za kmetijstvo. Na njej pa bo temeljil širok spekter ukrepov za podporo kmetom pri sprejemanju trajnostnih kmetijskih praks. Z določitvijo deleža sredstev neposrednih plačil za okoljske sheme in 35 odstotkov za KOPOP ukrepe v PRP pa je namenjen precejšni delež finančnih virov za prehod na modele trajnostnega kmetovanja na veliko območjih evropskih kmetijskih zemljišč. Okoljske sheme pa so načrtovane tudi kot dodatna pomoč zlasti manjšim in srednje velikim kmetijam in hkrati omogočajo članicam, da lahko zgradijo svoje trajnostne kmetijske sektorje.

Medsebojno povezani učinki 

Tassos Haniotis, direktor oddelka za strategije, poenostavitve in politične analize  pri Evropski komisiji je poudaril, da  bo dostop do sredstev v okviru  okoljskih  shem zelo preprosto- kmet jih bo prejel, če se bo vanje vključil, sicer pač ne.  Poenostavitev izvajanja okoljskih shem in drugih ukrepov SKP za kmete pa ne pomeni poenostavitve za bruseljsko administracijo. Pri okoljskih zahtevah bo Bruslej upošteval izhodiščno stanje članic, konkretno pri zahtevi zmanjšanja porabe sintetičnih gnojil bo ključno doseganje ravnotežja hranil v zemlji. Pri cilju 25 % kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju do leta 2030, v primeru, ko je njihovo začetno stanje zelo nizko (na Poljskem npr. je vključenih v eko 3% vseh kmetijskih zemljišč) pa bodo morale države izkazati trend rasti. Sicer pa so okoljski pogoji po članicah zelo raznoliki, zato dopušča Komisija fleksibilnost  pri oblikovanju strateških načrtov članic. Zelen dogovor pa je dinamičen proces, ki mora vplivati s spremembami tudi na SKP. Haniotis je poudaril še pomen svetovanja kmetom pri prehodu na izvajanje nove SKP, ki je v marsikateri članici šibka točka.

Cilji različnih strategij – kot so Zeleni dogovor, Od vil do vilic in biotski raznovrstnostjo so  medsebojno povezani med seboj povezani, posledično pričakujejo zato kljub ciljno usmerjeni reformi SKP skupne učinke več ukrepov in ne po posameznih ukrepih.

Na ravni EU bo do konca leta oblikovanih 118 programov razvoja podeželja , 65 sektorskih strategij in 26 notifikacij neposrednih plačil. Programi razvoja podeželja vključujejo v glavnem tako kot doslej KOPOP ukrepe, dobro počutje živali, nadomestila za OMD , naložbe, znanje inovacije in sodelovanje. Za znanje, izobraževanje, raziskave in inovacije in delitev znanja med kmetijskimi svetovalnimi službami je namenjenih 9 milijard evrov v okviru programa Obzorje 2021- 2027.