Evropska komisija  je pripravila pripravila predlogov aktov o državni pomoči v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu za obdobje 2023–2027. Namen predlaganih sprememb je uskladiti obstoječa pravila o državni pomoči s  sedanjimi strateškimi prednostnimi nalogami EU, zlasti z reformirano SKP in skupno ribiško politiko ter evropskim zelenim dogovorom.

Spremembe zajemajo naslednje sklope pravil o državni pomoči iz leta 2014, ki se trenutno uporabljajo za kmetijski, gozdarski in ribiški sektor in prenehajo veljati konec leta 2022:

smernice EU o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju in na podeželju;
uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvi, gozdarstvu in na podeželju;
smernice EU o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi;
uredba EU o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu in akvakulturi ter
uredba EU o pomoči de minimis v ribištvu in akvakulturi.
Evropska komisija na podlagi ocene obstoječih pravil meni, da le-ta dobro delujejo in na splošno ustrezajo svojemu namenu. Pravila dejansko v veliki meri izpolnjujejo potrebe sektorjev, hkrati pa prispevajo tudi k doseganju širših ciljev politike EU, kot so varstvo okolja, zdravje rastlin, živali in javno zdravje. Hkrati je ocena pokazala, da so za obstoječa pravila potrebne nekatere ciljno usmerjene prilagoditve, vključno s pojasnili nekaterih pojmov, nadaljnjo racionalizacijo in poenostavitvijo ter prilagoditvami, da bi pravila  odražala tržni in tehnološki razvoj ter strateške prednostne naloge EU, zlasti z evropskim zelenim dogovorom, strategijo »od vil do vilic« in strategijo za biotsko raznovrstnost. 
Ključne novosti predlogov Evropske komisije
V predlogu novih smernic o državni pomoči v kmetijstvu in gozdarstvu (v angleščini) Komisija predlaga:

da se ukrepi, ki jih države članice izvajajo v okviru svojih strateških načrtov, štejejo za skladne s pravili o državni pomoči;
nove kategorije pomoči, ki jih bo mogoče odobriti v skladu s smernicami, na primer pomoči za preprečevanje in nadzor širjenja invazivnih tujerodnih vrst in za nove  bolezni, ter njihovo izkoreninjenje za zaščito zdravja rastlin in živali ter javnega zdravja;
več spodbud za gozdarske ukrepe, ki so ugodni za okolje in podnebje (tako imenovane gozdarsko-okoljske in podnebne storitve), in sicer s povečanjem največje intenzivnosti pomoči na 120 % upravičenih stroškov za storitve, povezane z biotsko raznovrstnostjo, podnebjem, vodo ali tlemi, ter sheme za sekvestracijo ogljika v kmetijstvu.
V predlogu nove uredbe o državni pomoči po skupinski izjemi v kmetijstvu in gozdarstvu Komisija predlaga:

uskladitev intenzivnosti pomoči tako, da bo posamezen ukrep spadal na področje uredbe o skupinskih izjemah v kmetijstvu, ki jo zagotavlja strateški načrti članic. Pri pomoči za naložbe bi osnovna stopnja intenzivnosti pomoči po novem znašala največ 65 % upravičenih stroškov, pri pomoči za plačilo zavarovalnih premij pa največ 70 %.
Komisjia predlaga tudi uvedbo novih kategorij ukrepov pomoči, ki bodo skupinsko izvzete iz obveznosti priglasitve Evropski komisiji, na primer pomoč za povrnitev škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, in pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov, ki nastanejo pri kmetovanju na zemljiščih na območjih Natura 2000.
Komisija v predlogu novih smernic o državni pomoči v ribištvu in akvakulturi predlaga: uvedbo novih kategorij pomoči in  bolj jasna in racionalizirana pravila na številnih področjih, na primer v zvezi s pomočjo za obnovo ribiške flote v najbolj oddaljenih regijah.
Prelaga še, da se v novi uredbi o državni pomoči po skupinski izjemi v ribištvu uvedejo nove kategorije pomoči, zlasti pomoč za nadomestilo škode, ki jo povzročijo zaščitene živalske vrste, islabe vremenske razmere in povišanje nacionalnih zgornjih mej zneskov pomoči de minimis, ki jih lahko države članice dodelijo upravičencem v triletnem obdobju.
Možnost podaje pripomb na predloge in nadaljnji koraki Pripombe  sprejema Evropska komisijia  do o 13. 3. 2022, zainteresirane,  in bo o predlogih organizirala dva sestanka z državami članicami EU, pri čemer bo prvi potekal ob koncu posvetovalnega obdobja, drugi pa po tem, ko bo Komisija predloge dopolnila na podlagi pripomb, podanih v okviru javnega posvetovanja.Nova pravila bodo predvidoma sprejeta ob koncu leta 2022.