Evropa ostaja največja izvoznica mleka

23 decembra, 2020
0
0

Poročilo EU o kmetijskih obetih ponuja različne scenarije za oživitev po pandemiji korona, vključno s počasnim in zelenim okrevanjem. V obeh scenarijih pretresi ponudbe in povpraševanja vodijo do nižjih cen mesa in žita, cene masla, sira in perutnine pa naj bi bile manj prizadete. Na splošno vpliva na trg večinoma makroekonomski šok, zlasti krčenje BDP v letu 2020.

Poljščine- rast pridelava beljakovinskih rastlin

Skupna kmetijske površine za poljščine  v 0EU naj bi se nekoliko zmanjšale, predvsem zaradi zmanjšanja površin z žiti in oljaricami. V nasprotju s tem naj bi se povečala uporaba zemljišč za pašnike, krmo in beljakovine. Tudi površine, namenjena ekološki pridelavi, bi se morala povečati in do leta 2030 in   doseči 10 odstotkov celotnih kmetijskih zemljišč (brez posebnih ukrepov za povečanje ekološkega kmetijstva na 25 %).

Skupna pridelava žit v EU naj bi po zaslugi naraščajočih donosov ostala stabilna na ravni   277 milijonov ton. Boljši sistemi kolobarjenja, boljše upravljanje tal in večja uporaba orodij za podporo odločanju bi morali spodbujati donose. Predvideno je, da se bodo površine ječmena in pšenice zmanjšale, površine koruze pa naj bi to nadomestile z zadovoljevanjem povpraševanja po žitni krmi. Domača uporaba, podprta z večjo porabo hrane, bi se morala stabilizirati tudi na 260 milijonov ton. V trgovini naj bi se izvozni položaj  EU okrepil zaradi konvergirajočih se evropskih in svetovnih cen ter bližine izvoznih trgov, predvsem v sredozemski regiji in podsaharski Afriki.

 Pri oljnicah naj bi površina oljne repice upočasnilo upadanje, zaradi pomena   oljne repice v kolobarjenja in stalnem povpraševanju po olju. Skupna proizvodnja oljnic v EU naj bi se nekoliko povečala zaradi naraščajoče pridelave   sončnic in soje. Skupaj z omejenim povečanjem uvoza semen za olja   naj bi obseg mletja na splošno ostal stabilen zaradi   povpraševanja po olju iz EU. Poraba rastlinskih olj (vključno s palmovim oljem) naj bi se zmanjšala zaradi zmanjšanja uvoza palmovega olja za neživilske namene.

Napovedana je močna rast beljakovinske pridelave v EU. Pridelava bo temeljila na velikem povečanju površin in izboljšanju pridelka, močno povpraševanje po inovativnih rastlinskih beljakovinskih izdelkih in po lokalno pridelanih virih beljakovin pa naj bi privedlo do 30-odstotne rasti porabe.

Srednjeročno naj bi se sektor sladkorja v EU stabiliziral, pridelavav za sladkor  EU pa naj bi se do leta 2030 povečala na 16,2 milijona ton. Zmanjševanje porabe sladkorja naj bi le delno nadomestila nekalorična sladila in večja uporaba izoglukoze v predelani hrani. Padec porabe bo nadomestil večji izvoz,   konkurenčne cene pa bi morale EU omogočiti, da postane neto izvoznica sladkorja.

Povpraševanje po krmi iz poljščin naj bi se nekoliko zmanjšalo, predvsem zaradi upada prireje prašičjega mesa v EU. Diverzifikacija sistemov za prirejo živine in mleka bi morala povečati povpraševanje po ekološki, gensko nespremenjeni in pašni krmi iz krajših   oskrbovalnih verig. Cene krme naj bi kmalu padle zaradi pričakovanih nižjih prevoznih stroškov.

Poudarek na dobrem počutju živali 

  Trajnostni cilji bi lahko pomenili zmernejšo letno rast prirejee mleka v EU (0,6%). Prav tako bo sektor verjetno še izboljšal kmetijske prakse, s poudarkom na dobrem počutju živali z ukrepi za preprečevanje bolezni in poškodb. Po pričakovanjih se bodo nekonvencionalni proizvodni sistemi razširili in preprečili močno zmanjšanje črede molznic   (-7% v primerjavi s povprečjem 2018-2020). Predvsem naj bi delež ekološke prireje mleka leta 2030 dosegel 10 % (leta 2018 3,5%). Pridelki bi lahko še naprej rasli, čeprav z nižjo stopnjo kot v preteklosti z večjo segmentacijo proizvodnih sistemov. Daljša življenjska doba živali, večja sekvestracija ogljika in boljše ravnanje z gnojem so med dejavniki, ki bodo verjetno zmanjšali izpuste  toplogrednih plinov na kg mleka, proizvedenega do leta 2030. Na svetovni ravni bi lahko rast prebivalstva in dohodka ter naraščajoča urbanizacija povečala globalno uvozno povpraševanje po mlečnih izdelkih, čeprav manj kot prej zaradi večje samozadostnosti po vsem svetu. EU naj bi ostala največja svetovna izvoznica mleka. Največji delež povečanja prireje  mleka v EU je posledica pretoka v predelavo sira, ki ga vodi tako domače kot svetovno povpraševanje. Sirotka bi morala imeti koristi od širitve predelave   sira in naj bi bla tudi bolj cenjena zaradi njene uporabo v živilski industriji. Upočasnjeno zmanjševanje porabe tekočega mleka v EU bi moralo podpirati proizvodnjo svežih mlečnih izdelkov, vključno z novimi proizvodi, ki postajajo zanimivi za kupce.

Trg masla v EU naj bi podpirale napovedi stabilnih cen, prehod iz veleprodaje na   maloprodajo in povečan izvoz. Proizvodnja mleka v prahu bi morala dobiti podporo tudi pri predelavi v izdelke z visoko dodano vrednostjo in v osnovne izdelke, v primeru posnetega mleka v prahu pa tudi večjo povpraševanju v Aziji in Afriki.

Poraba mesa za 1,1 kg manjša  

V prireji mesa bo po pričakovanjih   trajnost prevzela pomembnejšo vlogo na mesnih trgih EU tako med rejci kot potrošniki. Kratkoročne razmere na svetovni ravni, kot so izbruhi in poznejše okrevanje   po afriški prašičji kugi (APK) v Aziji in   pandemija COVID-19, povzročajo veliko negotovosti glede svetovnega povpraševanja po mesu. Ker se prehranski vzorci potrošnikov iz zdravstvenih razlogov spreminjajo, naj bi se poraba mesa na prebivalca v EU do leta 2030 zmanjšala za 1,1 kg na 67,6 kg. Okoljski pomisleki, tveganje za APK   in spremembe potrošniških preferenc bodo verjetno omejevali prirejo prašičjega mesa v EU. Močno mednarodno povpraševanje in visoke cene so v zadnjem času zmanjšale domačo potrošnjo. V izvozu bi morala EU še naprej ostati prevladujoči dobavitelj, vendar se   prodaja na tuje po pričakovanjih ne bo vrnila na rekordno raven 2019-2020.

Po upadu črede goveda v EU naj bi se tudi prireja govedine še naprej zmanjševala, kljub zmernim izvoznim obetom in rahlo zniževanju cen krme. Poraba govejega mesa v EU naj bi se zmanjšala za 0,9 kg na prebivalca, vendar se bodo izvozne možnosti srednjeročno lahko izboljšale. Uvoz bi se lahko počasi povečeval tudi po postopnem povečevanju carinskih kvot, ki izhajajo iz začetka veljavnosti nedavnih sporazumov o prosti trgovini med EU in nekaterimi trgovinskimi partnerji.

Prireja in poraba ovčjega in kozjega mesa v EU naj bi ostala stabilna. Izvoz živih živali naj bi se zmanjšal, uvoz ovčjega mesa pa bi moral ostati stabilen in precej pod celotnim obsegom carinskih kvot, ki jih je sprejela EU.

Povpraševanje po perutninskem mesu v EU naj bi se stalno povečevalo, saj ga potrošniki vidijo kot zdrav in trajnosten izdelek. Pridelava perutnine naj bi bila edina mesna kategorija, ki raste.

Večja poraba oljčnega olja, padec pri vinu

Pridelava oljčnega olja v EU naj bi rasla, kar bo spodbujalo povečanje donosa. Pričakuje se, da bo domačo potrošnjo spodbujala trajnost in zdravstvena ozaveščenost na splošno, zlasti v državah nepridleovalkah. Na svetovni ravni bi močno povpraševanje, ki ga je spodbudilo oživitev gospodarstva po COVID-19, moralo spodbuditi izvoz   EU.

Vinarski  sektor EU se prilagaja spreminjajočemu se načinu življenja in željam potrošnikov. Ti naj bi upočasnili upad potrošnje, medtem ko bi se morali drugi načini uporabe (npr. destilacija) nekoliko povečati. Izvoz EU bi moralo spodbujati veliko povpraševanje po vinu z geografsko označbo in penečih vinih. Ti trendi bodo privedli do rahlega upada pridelave   vin v EU.

 Pridelava jabolk bo po pričakovanjih v EU ostala stabilna, kljub temu, da se   površina jablanovih nasadov zmanjšuje. Zdravstvena ozaveščenost potrošnikov in nove sorte jabolk naj bi pomagale povečati porabo svežih jabolk, medtem ko naj bi se izvoz po kratkoročnem upadu ustalil.

Poraba breskev in nektarin v EU bi se morala zmanjšati zaradi stabilne pridelave   in konkurence drugega poletnega ali tropskega sadja. Pričakuje se, da se bo izvoz EU, zlasti predelanih breskev, povečal zaradi naraščajočega svetovnega povpraševanja in konkurenčnosti EU na svetovnem trgu.

Zaradi povečanja pridelka naj bi pridelava pomaranč v EU rahlo rasla. Povečanje potrošniških preferenc po   svežih   pomarančah   in svežih

Sokovih   pred koncentrati bi moralo povečati povpraševanje po pomarančah za predelavo. Ker je povpraševanje večje od pridelave, bi se moral povečati tudi uvoz  pomaranč.

Pridelava svežega paradižnika v EU naj bi se nekoliko zmanjšala zaradi močne tuje konkurence in naraščajočega povpraševanja po manjših, donosnejših sortah. Poraba predelanega paradižnika naj bi ostala stabilna, vendar s podobnim premikom k izdelkom z višjo dodano vrednostjo.

Kmetijski dohodek in delo

Dohodek kmetij v EU   naj bi se po ocenah povečal zaradi naraščajočega obsega proizvodnje. Rastlinska pridelava naj bi rasla hitreje (1,9% na leto) kot živinoreja (0,9% na leto). Kljub temu naj bi se stroški povečevali s podobno hitrostjo, povečanje nominalnega dohodka pa bi moralo biti omejeno na 1% na leto.

Zmanjšanje števila delovne sile na kmetijah zaradi strukturnih sprememb na ravni EU naj bi se upočasnilo na 1% na leto, rezultat pa naj bi bil predvsem tehnološki napredek na področju strojev in opreme. Realni dohodek na delavca naj bi se povečal za 0,5% na leto in upočasnil z 1,9% v zadnjem desetletju.

Okoljski in podnebni vidiki

Od leta 1990 do 2018 so se emisije toplogrednih plinov v kmetijskem sektorju EU zmanjšale za 21%. Vendar se je skoraj vsa ta sprememba zgodila v prvi polovici tega obdobja. Emisije zaradi rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarskega sektorja, ki so negativne, ker jih kompenzira odstranjevanje CO2, sledijo podobnemu trendu.

Modelacijske napovedi za leto 2030 kažejo, da bodo emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva EU v glavnem ostale nespremenjene glede na sedanje ravni: predvideni padec živine bo uravnotežen s povečanjem emisij dušikovega oksida zaradi višjih pridelkov. Za proračun organskega ogljika v tleh projekcije kažejo neto povečanje, ki ustreza do 2% kmetijskih izpustov  toplogrednih plinov. Na koncu je analiziran potencial različnih kmetijskih praks za zajemanje ogljika, med katerimi so   najbolj obetajoča organska tla, pridelava zimskih pokrovnih rastlin in povečanje deleža stročnic.