Vroče in suho vreme skupaj s presežkom padavin v več delih Evrope je poleti 2023 še naprej preizkušalo odpornost kmetijske pridelave. Pridelek različnih poljščin in specializiranih pridelkov je bil prizadet, žetve so zamujale, pojavili so se škodljivci in bolezni, zaradi česar je trpela tudi kakovost nekaterih pridelkov. Hkrati so se pojavili znaki pozitivnih tržnih obetov za kmetijski sektor EU.

Stroški venergije, gnojil in krme – so se še naprej zniževali. Izvoz agroživilskih proizvodov iz EU je ponovno postal konkurenčnejši in potrdil položaj EU kot največje svetovne izvoznice.

V poročilu o kratkoročnih obetih za kmetijske trge EU, ki ga je Evropska komisija objavila 9. oktobra, so predstavljeni najnovejši trendi in obeti za kmetijske trge.
Mesečna inflacija cen hrane se je od julija v EU začela zmanjševati. Čeprav cene hrane še vedno predstavljajo veliko skrb za potrošnike, bi to lahko prineslo nekaj olajšanja pri povpraševanju po nekaterih proizvodih. Na splošno predstavlja inflacija cen hrane skoraj 40 % rasti cen na ravni potrošnikov.
Vino je med živili, katerih poraba se je zmanjšala zaradi višjih cen in strukturnega zmanjšanja porabe rdečih vin. Krizna destilacija, ki jo je letos poleti odobrila Evropska komisija, prispeva k stabilizaciji trga. Tudi na meso je negativno vplival padec porabe zaradi visokih cen. Izboljšane razmere na travnikih in nižji stroški krme so nekoliko olajšali položaj živinorejcev. Vendar bi lahko prireja mesa, razen perutnine, ostala pod povprečjem. Visoke cene dušičnih gnojil v EU so preprečile splošno pomanjkanje in nenadzorovano manjšo uporabo gnojil. Komisija je pozorno spremljala trg gnojil in julija 2023 vzpostavila opazovalni center za trg gnojil v EU.

PRIDELAVA POLJŠČIN NIŽJA
Po pričakovanjih bo pridelava žit v EU v obdobju 2023/24 za 4,3 % nižja od petletnega povprečja in bo znašala 268,5 milijona ton zaradi neugodnih vremenskih razmer spomladi in poleti, kar je vplivalo zlasti na pridelavo koruze in ječmena. Uporaba žit za krmo bi lahko ostala stabilna, medtem ko bi se lahko uporaba žit za proizvodnjo biogoriv še naprej povečevala (12 % nad letom 2022/23). EU ostaja neto izvoznica žit, zlasti pšenice. Izvoz na Bližnji vzhod in v podsaharsko Afriko se je v preteklih mesecih še posebej povečal. Pridelava oljnic v EU je še posebej uspešna (11 % nad petletnim povprečjem), kar je posledica okrevanja proizvodnje sončnic ter večje proizvodnje soje.
Čeprav popolna prepoved uporabe neonikotinoidov povzroča nekaj izzivov pridelovalcem sladkorne pese, se bodo površine za sajenje, pridelek pese in vsebnost sladkorja povečali v primerjavi s padcem, zabeleženim lani. Proizvodnja sladkorja v EU v obdobju 2023/24 naj bi po napovedih znašala 15,6 milijona, kar je blizu petletnega povprečja.

Dražje olčjno olje

Pridelava oljčnega olja bo ostala nizka in se po oceni za obdobje 2023/24 ne bo v celoti okrepila. Cene bodo ostale visoke, kar bo povzročilo manjši izvoz in manjšo porabo v EU. V nekaterih regijah so cene v primerjavi s petletnim povprečjem skoraj trikrat višje. Stabilen uvoz bi lahko do neke mere podprl razpoložljivost v EU, ki bo kljub temu ostala nizka.
Pridelava vina v EU naj bi se v obdobju 2023/24 zmanjšala za približno 6 %, predvsem zaradi upada proizvodnje v Italiji in Španiji. Potrošniško povpraševanje, zlasti po rdečem vinu, se še naprej zmanjšuje. Potrošniki imajo manjšo kupno moč in se preusmerjajo k drugim pijačam, kot je pivo. Zaradi neugodnih vremenskih razmer se bo podobno manjšala tudi pridelava jabolk in pomaranč, in sicer za približno dva odstotka manj kot lani. Zaradi slabše kakovosti in višjih stroškov skladiščenja se bo več sadja verjetno namenjenega predelavi.

Poraba mesa se zmanjšuje

Prireja mleka v EU ostaja precej stabilna in se bo po ocenah leta 2023 povečala za 0,3 %. Cene surovega mleka v EU se od začetka leta znižujejo. Čeprav se stroški energije, gnojil in krme počasi zmanjšujejo, ostajajo visoki, kar povzroča nizke marže za proizvajalce mleka v EU. Proizvodnja sira bo po napovedih leta 2023 za odstotek večja kot lani.
Na splošno naj bi se poraba mesa na prebivalca v EU leta 2023 zmanjšala za 1,5 % zaradi inflacije in manjše ponudbe na trgu. Poraba govejega (–3,5 %) in prašičjega mesa (–5,2 %) se bo bolj zmanjšala, medtem ko se bo poraba perutninskega mesa povečala za 4,3 %. Cene govejega in perutninskega mesa ostajajo visoke zaradi manjše ponudbe. Perutninsko meso, ostaja eden najcenejših virov živalskih beljakovin za potrošnika.
Prireja ovčjega mesa v EU pa bo v krizi zaradi strukturnega zmanjševanja črede ovac, manjše razpoložljivosti trave, zlasti v sredozemskih državah, višjih stroškov krme in izbruhov ovčje kuge v nekaterih državah.