Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko se je preko avdiovizualne povezave 28. 6. danes sestala z evropskim komisarjem za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusom. V pogovoru je ministrica izpostavila težave, s katerimi se srečujejo slovenski kmetje zaradi uvajanja obveznih zahtev na območjih Natura 2000.

Ministrica Irena Šinko se je s komisarjem za okolje, oceane in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusom pogovarjala o možnih rešitvah za kmetovanje na nekaterih območjih Natura 2000. Kmetje so namreč na protestih in pogovorih s pristojnima ministroma izrazili nezadovoljstvo s predlaganim predlogom nacionalne uredbe za Program upravljanja Natura 2000 2023 – 2028, ki se nanaša na ohranjanje travniških habitatov. S sredstvi skupne kmetijske politike (SKP) je sicer za kmete, ki bi bili na območju režima, predvideno plačilo v sklopu izvajanja intervencij plačila Natura 2000 iz strateškega načrta SKP.

Ministrica Šinko je komisarju pojasnila stališče kmetov in razmere, v katerih so se ob predvideni uvedbi režimov znašli na območjih varovanja. Izpostavila je njihovo nestrinjanje s pavšalno določitvijo območij, z uvedbo obveznih zahtev (režimov) in posegi v njihove lastninske pravice. Povedala je, da smo tako med ministrstvi in kmeti dosegli kompromis, da želimo ukrepe izvajati v obliki prostovoljnih shem in ne obveznih ukrepov.
Komisar EU je povedal, da se zaveda razmer v Sloveniji, da je z njimi seznanjen in ceni iskanje rešitev skupaj z ministrstvom, pristojnim za naravne vire ter s kmeti.Pred kratkim se je srečal tudi z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom. Obenem je izrazil zaskrbljenost zaradi upada travniških habitatov in izpostavil, da ni naklonjen prostovoljnim ukrepom, ker ti doslej niso prinesli želenega izboljšanja stanja. Poudaril pa je tudi, da je odločitev ali naj gre za prostovoljne ukrepe ali obvezne režime v pristojnosti Slovenije. Edino, kar na koncu šteje, je ugodno stanje habitatov. Če prostovoljni ukrepi ne bodo prinesli želenega rezultata, pa bo prav tako odgovorna Slovenija, Komisija pa bo prisiljena ukrepati.

Ministrica mu je pojasnila, da bi lahko z zaostrovanjem zahtev pripeljali do dodatnega zaraščanja travinja, kar pa je zaradi opuščanja kmetijske pridelave tudi zelo velik razlog za izgubo teh območij. Pojasnila je tudi, da so se kmetje pozitivno odzvali in si želijo vstopati v prostovoljne ukrepe.

Ministrica Šinko je opisala, da so v Sloveniji tovrstna območja številna ter da se kmetje zavedajo, da jih je potrebno ohranjati. Strinjala se je, da šteje le končni rezultat in da moramo stanje biodtske pestrosti

in njene spremembe ustrezno spremljati. Pojasnila je tudi, da Slovenija za ukrepe za ohranjanje bioske pestrosti daje bistveno več sredstev kot v preteklem programskem obdobju in da bo velik poudarek tudi na ozaveščanju pridelovalcev o posebnostih in ukrepih na območjih travinja. Slovenija bo tako Evropski komisiji predlagala spremembo strateškega načrta in med drugim za zavarovana območja Planinskega polja, Ljubljanskega barja in Goričkega predlagala prostovoljna ukrepa, ki bosta v strateškem načrtu SKP nadomestila intervencijo plačilo Natura 2000.

Ukrepa bosta izvedena na podlagi člena 70 EU Uredbe o strateških načrtih. S tem bo Slovenija ciljno uporabila že načrtovana sredstva SKP in hkrati omogočila sodelovanje tistim kmetom, ki bi želeli izvajati te ukrepe. Z novim prostovoljnim ukrepom bi vključili površine, kjer je ukrepanje najbolj nujno. Poleg tega bi bil tak ukrep večleten.