Evropska komisija je 25. marca predstavila akcijski načrt za razvoj ekološke pridelave. Njegov splošni cilj je spodbuditi pridelavo in porabo  ekoloških proizvodov in povečati do leta 2030 ekološko kmetovanje na 25 odstotkov kmetijskih zemljišč. Akcijski načrt upošteva rezultate javnega posvetovanja,  ki je potekalo med septembrom in novembrom 2020. Države članice je Komisija pozvala, naj v svojih načrtih SKP določijo nacionalne vrednosti za doseganje teh ciljev, pojasniti pa bodo morale, kako nameravajo na podlagi svojih lokalnih razmer in potreb doseči ta cilj z uporabo ukrepov SKP.

Komisar za okolje, oceane in ribištvo Virginijus Sinkevičius je ob predstavitvi akcijskega načrta dejal :

Ekološko kmetovanje je zelo koristno za okolje, saj prispeva k zdravi prsti, zmanjšuje onesnaževanje zraka in vode ter izboljšuje biotsko raznovrstnost. Hkrati v zadnjem desetletju povpraševanje raste hitreje od pridelave,  zato ekološki sektor udeležencem prinaša gospodarske koristi.«

Komisija države članice spodbuja k razvoju nacionalnih ekoloških akcijskih načrtov za povečanje nacionalnega deleža ekološkega kmetovanja. Med državami članicami obstajajo pomembne razlike glede deleža kmetijskih zemljišč, trenutno namenjenih ekološkemu kmetovanju, in sicer od 0,5 % do več kot 25 %. Nacionalni ekološki akcijski načrti bodo dopolnjevali nacionalne strateške načrte SKP z določitvijo ukrepov, ki presegajo kmetijstvo in ukrepe v okviru SKP. Akcijski načrt je zasnovan tako, da ekološkemu sektorju, ki ga že tako ali tako zaznamuje hitra rast, zagotavlja ustrezna orodja za dosego cilja 25 odstotkov. V njem je 23 ukrepov, ki so osnovani na treh oseh: spodbujanje potrošnje, povečanje pridelave in izboljšanje trajnostnosti sektorja za uravnoteženo rast.

Spodbujanje porabe

Vse večja potrošnja ekoloških proizvodov bo ključnega pomena za spodbujanje kmetov za preusmeritev v ekološko kmetovanje ter tako povečajo svojo donosnost in odpornost. V ta namen akcijski načrt predlaga več konkretnih ukrepov za spodbujanje povpraševanja, ohranjanje zaupanja  potrošnikov in približanje ekoloških živil državljanom. Mednje spadajo: obveščanje o ekološki pridelavi, spodbujanje potrošnje ekoloških proizvodov, spodbujanje večje uporabe ekoloških proizvodov v menzah preko javnih naročil in povečanje distribucije ekoloških proizvodov v okviru šolske sheme EU. Ukrepi so namenjeni tudi preprečevanju goljufij, povečanju zaupanja potrošnikov in izboljšanju sledljivosti ekoloških proizvodov. Pomembno vlogo ima lahko tudi zasebni sektor, na primer z nagrajevanjem zaposlenih z „ekoboni“, ki jih lahko uporabijo za nakup ekoloških živil.

Povečanje pridelave

Sedaj je ekološko obdelanih približno 8,5 % kmetijskih zemljišč EU, trendi pa kažejo, da bo s sedanjo stopnjo rasti do leta 2030 ta delež narasel na 15–18 %. Z naborom orodij, ki jih vsebuje ta akcijski načrt, bo zagotovljena dodatna spodbuda za povišanje tega deleža na 25 %. Čeprav se akcijski načrt v veliki meri osredotoča na spodbujevalni učinek povpraševanja, bo skupna kmetijska politika ostala ključno orodje za podporo pri preusmeritvi na ekološko kmetovanje. Trenutno je približno 1,8 % oz. 7,5 milijarde evrov sredstev SKP namenjenih za podporo ekološkemu kmetovanju. Prihodnja SKP bo vključevala okoljske sheme, katerim bo v obdobju 2023–2027 iz proračuna namenjenih 38–58 milijard evrov (znesek je odvisen od rezultatov pogajanj o SKP). Okoljske sheme so lahko namenjene spodbujanju ekološkega kmetovanja.

Poleg SKP ključna orodja vključujejo organizacijo informativnih dogodkov in mreženje za izmenjavo najboljših praks, skupinsko certificiranje kmetov namesto posameznikov, raziskave in inovacije, uporabo verige podatkovnih blokov in drugih tehnologij za izboljšanje sledljivosti, povečanje preglednosti trga, krepitev lokalne predelave in predelave manjšega obsega, podporo organizaciji prehranske verige in izboljšanje prehrane živali.

Komisija bo za ozaveščanje o ekološki pridelavi vsako leto organizirala evropski ekološki dan in ekološke nagrade v ekološki prehranski verigi za priznanje odličnosti na vseh stopnjah te verige. Prav tako bo spodbujala razvoj mrež ekološkega turizma z oblikovanjem ekoregij. „Ekoregije“ so območja, kjer kmetje, državljanke in državljani, ponudniki turističnih storitev, združenja in javni organi sodelujejo pri trajnostnem upravljanju lokalnih virov na podlagi ekoloških načel in praks.

Poleg tega akcijski načrt navaja, da je ekološka akvakultura še vedno razmeroma nov sektor, ki pa ima velik potencial za rast. Prihodnje nove smernice EU o trajnostnem razvoju akvakulture EU bodo države članice in deležnike spodbudile, da podprejo povečanje ekološke pridelave v navedenem sektorju.

Izboljšanje trajnosti

Cilj akcijskega načrta je tudi nadaljnje izboljšanje trajnosti ekološkega kmetovanja, zato bodo ukrepi osredotočeni na izboljšanje dobrega počutja živali, zagotavljanje razpoložljivosti ekoloških semen, zmanjšanje ogljičnega odtisa sektorja ter zmanjšanje uporabe plastike, vode in energije.

Komisija namerava tudi povečati delež raziskav in inovacij ter vsaj 30 % proračuna nameniti ukrepom za raziskave in inovacije na področju kmetijstva, gozdarstva in podeželja za teme, specifične ali pomembne za ekološki sektor. Komisija bo skupaj s predstavniki Evropskega parlamenta, držav članic in deležnikov vsako leto pozorno spremljala napredek, in sicer s polletnimi poročili o napredku ter vmesnim pregledom.