Janko Kobal se zapelje od Zidanega mosta do Ljubljane z vlakom največkrat kar sam, saj je po poklicu strojevodja. Hkrati pa ima še vzporedni poklic vinarja, ker je ostal tesno povezan z družinsko kmetijo v Trnovcu pri Sevnici. Je predstavnik tretje generacije, ki je dala kar dva vinarja, enolog je namreč po poklicu tudi njegov mlajši brat Bojan, ki si je zgradil kariero v Ptujski kleti in jo sedaj uspešno nadaljuje v svoji kleti sredi haloških gričev.

Vinogradniško-vinarski geni v tej družini niso naključje, saj Kobali izvirajo iz Primorske. Jankov ded iz Planine nad Ajdovščino se je v ta del Slovenije zatekel kot zavedni Slovenec pred italijanskim fašizmom leta 1931, babica pa je bila iz Erzelja. Jankov oče Vlado ter mama Ema sta se bolj posvečala sadjarstvu, saj se je oče z njim ukvarjal tudi kot vodja sadjarstva v KZ Sevnica, pa tudi živinoreji. Na 14-hektarski kmetiji, kjer prevladujejo travniki in nekaj gozda, še vedno redijo tri krave dojilje in pet telic, vinogradi pa so le na dveh hektarjih. Janko jih obdeluje skupaj z družino: ženo Andrejo, ki je zaposlena, ter hčerama Evo, študentko prava, in osnovnošolko Izabelo.

V vinogradih Kobal v Trnovcu sta glavni sorti modra frankinja in sivi pinot.
Toda že prvi stik z njihovimi vini na festivalu modrih frankinj v Sevnici prepriča, da gre za filigransko natančnega vinarja. V vinih je namreč prav vse na svojem mestu: čiste cvetice in aromatika, vina v ustih »gladka«, telo pa strukturno, ki se razvije v večplastne, bogate arome. Na koncu v lepo oblikovano steklenico in etiketo zapečatena vsebina pa govori tudi o estetskem čutu vinarja. Cene vin Kobal zato dosegajo od 20 do 30 evrov in potrjujejo, da so perfekcionizem pri delu prepoznali in ga nagrajujejo tudi njihovi kupci.

GLAVNA MODRA FRANKINJA IN SIVI PINOT
Trnovec pri Sevnici pod Planino na robu Bizeljsko-sremiškega vinorodnega okoliška namreč ni zelo znano vinorodno območje, pač pa v njem prevladujejo ljubiteljski pridelovalci vina za lastne potrebe. V preteklosti so imele tukaj vinograde kmetije z druge strani Planine, ker ta predstavlja naravno oviro za pridelavo vinske trte. Janko ob dve leti na drožeh odležani penini laškega rizlinga brut natur 2019, v kateri izstopa le nežna kvasna nota, razloži, da je z dobrima dvema hektarjema vinograda butični pridelovalec. Predvsem je specialist za modro frankinjo in sivi pinot, ki ju ima največ. Laški rizling iz 40 let starega vinograda, ki daje izjemno kakovostno grozdje, ter zeleni silvanec pa sta le dopolnilni sorti, a sta prav tako našli v kleti svoje mesto v zorjeni zvrsti. Prav penina iz laškega pa dokazuje, da je ta sorta, za katero so sicer tipične nekoliko nižje kisline, s pravimi prijemi ustrezna tudi za predelavo v mehurčke. Janko doda, da mu je najbližji stil penin iz italijanske Franciacorte, pri zahodnih sosedih pa redno obiskuje kleti in nabira znanje s celo družino. Zeleni silvanec pa je iskan, ker je zadnji dve desetletji iz slovenskih vinogradov skoraj izginil in bi si ga pivci želeli veliko več, kot ga lahko ta hip v kozarce natočijo slovenski vinarji.

SPOGLEDOVANJE Z EKOLOŠKO PRIDELAVO
Sicer pa je večina trt na edini legi ob kmetiji Kobal še mlada, saj so med epidemijo leta 2020 poldrugi hektar obnovili, zato še ni v polni rodnosti. Janko je izbral za ilovnato-peščeno zemljo modro frankinjo klosterneuburškega klona AA1 na podlagi S04. Spogleduje se že z ekološko pridelavo, ker je blizu temu usmeritev celotne kmetije. Vinogradi so zato zatravljeni, namesto da bi šli na počitnice, pa kupijo kak stroj, doda gospodar. V zadnjem obdobju so to stroji za obdelavo pod trto, ker že osem let ne uporabljajo herbicidov. Po hektarju je posajenih 4500 trt na enošparonski vzgojni obliki in z nizko obremenitvijo kilogram po trti. Zemlja je gnojena s preležanim humusom, katerega največja dodana vrednost je dolgoročno živa zemlja in posledično lažje zadrževanje vode v suši.
»Sušo smo lani blažili s foliarnim gnojenjem z aminokislinami, o učinkovitosti katerih sem se prepričal že v letu 2018. Kljub toči avgusta smo imeli normalno trgatev. S tem načinom postanejo rastline bolj odporne, zmanjša se poraba fungicidov, sistemiki pa sploh niso potrebni. Starih trt laškega rizlinga pa ne vršičkam, saj potem prevlada na rastlini logika reži – rasti, vrhovi porezanih rastlin pa postanejo po vršičkanju še bolj občutljivi na peronosporo,« so Jankove izkušnje v vinogradu. Med trtami pa je poleg pozne trgatve obeh sort, ki dosežeta ob stikanju že 100 Oe º sladkorja, še ena skrivnost njegovega bogatega maceriranega sivega pinota. Tega je treba čim prej razlistati, ker je potem grozdje manj občutljivo na sončne opekline.
V betonskih jajcih zori poleg modre frankinje tudi laški rizling.
BETONSKA JAJCA ZA HITREJŠE ZORENJE VIN
Vina Kobal so odlična mešanica Jankovega natančnega dela, zastavljene filozofije ter lege in letnikov. Vina zato z njegovega zornega kota ni mogoče ponarejati. »V kleti ne maram polovičarstva in že pred več kot 20 leti sem si zastavil cilj, da ne bom prideloval poceni vin,« razlaga med pokušanjem in kombiniranjem vin istih letnikov iz različnih lesenih in betonskih posod. »Tudi litrskih steklenic nimamo, saj imamo samo dobrih 10.000 litrov pridelka. Vsak vinar mora najprej sam najti svoje mesto na vinskem trgu, zato sem začel vlagati v klet, ki jo je zgradil že oče. Stare sode so zamenjali bariki iz francoskega in slavonskega hrasta. Vinom sem podaljšal čas zorenja, prva vina gredo iz kleti povprečno po dveh letih. Ko sem pridelal prvo bogatejšo zorjeno modro frankinjo, sem jo v okolici težko prodal, ker takšne niso bili navajeni. Potem pa sem jo poslal na ocenjevanje AWC na Dunaj, kjer je že prvič (leta 2010) prejela srebrno medaljo. Tako sem se prepričal, da vsega že ne delam narobe. V Sloveniji še danes prevladujejo sadne, sveže frankinje, zato sem zamenjal kupce. Letos so našo modro frankinjo izbrali za najboljšo gostinci združenja JRE (Združenje mladih lastnikov restavracij), kar mi omogoča neposredno prodajo v članice tega združenja.«

NA VRHU JE LUNA

Modra frankinja Luna 2019 je bila letos izbrana kot najboljše rdeče vino po izboru gostincev združenja JRE.
Kako se mu misli in kombinacije vin pretakajo v glavi, pa konkretno predstavi s frankinjo letnika 2021. V hrastovem sodu je ta še izjemno sadna in sveža, v 1000-litrskem betonskem jajcu pa prej kot koncentriran in po temnem sadju dišeč grozdni sok kot vino. Razlika v hitrejšem dozorevanju zaradi poroznosti betona navdušuje vedno več vinarjev, da se odločajo za nakup betonskih jajc. V Kobalovi kleti so zadnji dve leti tri jajca slovenske proizvodnje. »Tudi zorenje osnovnega vina za penine bi bilo v betonskih jajcih zanimivo,« razmišlja za naprej kletar Janko, ki ima pripravljenih kar nekaj vin.
Med starejšimi letniki je to zvrst 2019 iz 70 % laškega rizlinga ter 30 % zelenega silvanca, ki je po enoletnem zorenju na drožeh bogato, kompleksno vino. Laški rizling 2021 pa je pol leta maceriral v betonskem jajcu, zato se bo še nekaj časa »gladil« v steklenicah. Iz njega bo kakšna posebna polnitev, saj se tudi Janko pridružuje srednjeevropskim vinarjem, ki bi radi tej med vinskimi pivci razvrednoteni sorti povrnili mesto, ki si ga njegova kakovost zasluži.
Kakovostni vrh pa predstavljata vini modra frankinja in sivi pinot pod imenom Luna. Polnjeni sta le v najboljših letnikih, prvi letnik na trgu je bil 2016. Ime linije je nastalo po podobi boginje, ki so jo našli v bližnjem arheološkem najdišču na Ajdovskem gradcu, kjer je bila nekoč stara naselbina.

Na trgu je še nekaj Lune modre frankinje letnika 2019 ter maceriran sivi pinot letnika 2021. Takšna vina je treba tudi razumeti in slovenski gostinci imajo zanje že dovolj znanja in razumevanja, saj Janko proda prav vsa vina v Sloveniji, v glavnem gostincem v Posavju. Če bi imel večje količine, pa vin takšne kakovosti zanesljivo ne bi bilo težavno prodati na tujem. Povečuje pa se jim tudi prodaja na dvorišču, kjer so jih začeli odkrivati, čeprav niso ravno ob glavni cesti.