Podlage vinske trte, s katerimi se raziskovalno dolgo ni nihče posebej ukvarjal, postajajo vse bolj strateško pomembne pri prilagajanju vinske trte na podnebne spremembe, s poudarkom na rodnosti in trdoživosti. Številna francoska vinorodna območja so se začela premišljeno usmerjati na vključevanje novih, že registriranih podlag ali iz drugih držav ter na drugi strani na selekcijo novih podlag.

Podnebne spremembe so glavni vzrok za sedanje izzive v vinogradništvu, zmanjšanje pridelkov ter povečano pojavnost bolezni vinske trte in potrebo po zmanjšanju sredstev za varstvo rastlin. Da bi te težave zmanjšali, prilagodili sadilni material in izboljšali gensko raznolikost tako v vinogradih kot podlagah, so postale pomembne inovacije tako v obdelavi vinske trte kot v vinarstvu.

Raziskovalci so se začeli ponovno ukvarjati s podlagami vinske trte leta 2000 in od takrat dosegli pomemben napredek v poznavanju genetike različnih podlag. Raba podlag vinske trte se je začela večinoma med letoma 1880 in 1900, v to so bili vinogradniki prisiljeni zaradi trtne uši konec 19. stoletja, v 20. stoletju pa na tem področju ni bilo veliko izboljšav. Prav tako je bil zelo omejen napredek v genetiki podlag.

V Franciji je posajenih 75 odstotkov vinogradov na samo petih podlagah: SO4, 110R, 3309, C, Fercal in Gravesac, čeprav jih je v nacionalni sortni listi 31. Zato so začele nekatere francoske vinorodne regije razmišljati o vključevanju v pridelavo novih, že registriranih svojih in iz drugih držav ter selekciji novih podlag. V zadnjem desetletju so začeli s številnimi poskusnimi projekti, toda največji napredek na tem področju so naredili v Bordeauxu v projektu GreffAdapt, ki je del raziskav o podlagah na znanstvenem Inštitutu za trto in vino v Akvitaniji v Bordeauxu (ISVV). V tej regiji je imelo delo na podlagah vedno prednost in zadnje podlage, registrirane v katalogu v Franciji, so selekcionirali prav tam.

PRIBLIŽEVANJE ZAHTEVAM VINOGRADNIKOV

Cilje projekta GreffAdapt je predstavila Elisa Marguerit, njegova koordinatorica ter profesorica in raziskovalka v vinogradništvu Bordeaux Agro in na raziskovalnem Inštitutu za fiziologijo in funkcionalno genomiko vinske trte (EGVF).

»Ta projekt nam omogoča dve strategiji, ki smo jih razvili v skupini bordojskih raziskovalcev podlag vinske trte. Prva se ukvarja z vrstnimi inovacijami, s poustvarjanjem novih odpornih podlag na bolezni, kot je zvijanje listov vinske trte, in omogoča prilagajanje vinske trte na stres in okolje (sušo ali prst z visoko stopnjo apnenca). Ta del ima dolgoročne možnosti, na primer za odporne vrste vinske trte. Da bi kar najbolje sledili pridelovalnim zahtevam profesionalnih vinogradnikov, imamo še drugo strategijo: diverzifikacijo uporabe obstoječih podlag vinske trte. Ta izhaja iz preprostega opazovanja v drugih državah, kjer se ukvarjajo z močnejšo sušo, kot je v Franciji. Menimo, da bo zanimivo preučevati značilnosti podlag iz drugih držav v naših pedoklimatskih pogojih, prav tako pa nadaljnje preučevanje podlag, ki jih v Franciji že uporabljamo, saj je cilj njihova večja uporabnost za vinogradnike. Čeprav raznolikost podlag v nacionalni sortni listi doslej ni bila cenjena, lahko postane zelo pomemben potencial. Še več, prav mogoče je, da bodo nekatere druge, še neregistrirane podlage v Franciji izpolnile nekatere potrebe vinogradnikov in trsničarjev. Projekt GreffAdapt je del te druge strategije.

V praksi je GreffAdapt eksperimentalni vinograd na posestvu Grande Ferrade pri INRI v Novi Akvitaniji. Od 55 tam posajenih podlag na 0,8 hektarja je 30 registriranih v Franciji in 25 iz tujine, vsaka je cepljena s petimi različnimi sortami, skupaj 4125 rastlin in 275 različnih kombinacij cepljenj.

IZBIRA SADILNEGA MATERIALA

Usklajevanje tega projekta jasno opredeljuje izbiro sadilnega materiala. »Želimo maksimirati gensko variabilnost podlag in priskrbeti raziskovalcem agronomske podatke o največji raznolikosti vrst podlag. Iz francoske sortne liste smo izločili le eno vrsto podlage, ki je občutljiva na trtno uš, raziskovalno področje pa vključuje 30 podlag iz francoskega kataloga in 25 tujih izbranih glede na donosnost v suši in prisotnosti apnenca v tleh. Medtem ko smo se odločili za cepljenje petih sort, želimo predstaviti glavne francoske regije, a hkrati upoštevati naše raziskovalne cilje. Pomembna je prav tako raznolikost kombinacij pri cepljenju. Zato smo izbrali cabernet savuginon, ki predstavlja Bordeauxa, sorto ugni blanc za Charente na območju Cognaca, modri pinot za Šampanjo in burgundec, grenach in syrah za jugovzhodno in sredozemsko območje, kjer imajo največjo potrebo prilagoditve na sušne pogoje.«

Elisa Marguerit opiše, da so previdno ugotavljali gensko identiteto vseh rastlin, ki so jim jih poslali evropski kolegi za sistematično preverbo pravih genotipov in avtentičnost sort. Prav tako so ugotavljali zdravstveno stanje, preverili obvezno odsotnost virusnih bolezni vinske trte, ki so registrirane v Franciji. V tretjem letu so vse parcele temeljito pregledali, vključno s pridelkom po rastlini, in izračunali rodnost v obliki šparonov in število mladic na trs.

CILJ PET DO DESET PODLAG ZA REGISTRACIJO

Zares verjamemo, da so podlage pomemben del prilagajanja pridelovalnega sistema in vinogradništva na podnebne spremembe, s katerimi se sooča ves vinogradniški svet,« meni koordinatorica projekta Elisa Marguerit.

»V poskusnih vinogradih smo opravili dve oceni. Na stopnji mladih korenjakov in starejših korenjakov. Na stopnji, ko so bili korenjaki še mladi, smo posneli glavne fenološke stopnje, datum polnega cvetenja, tako smo preverjali, ali lahko podlage pomagajo upočasniti rast rastline. Prav tako smo merili (delta C13) kazalnike statusa vode v trt, ki nam pokaže, ali imamo opravka s podlago, ki spodbuja višjo ali manjšo porabo vode glede na pedoklimatske pogoje. Študije te vrste že potekajo na območju Charente, Šampanje, Lenguedoc – Roussiliona, cilj pa je predlagati pet do deset podlag za preizkušanje v pridelavi. Nekatere zanimive podlage so bile prepoznane s pomočjo bibliografskih analiz in posajeni poskusni vinogradi, cilj pa je, da pridemo do podlag, ki jih bomo predlagali stalnemu tehničnemu odboru za selekcijo (CTPS), saj prav ta posreduje predloge za registracijo ministrstvu za kmetijstvo. Testiranje kandidatnih podlag je zelo dolgo, od nakupa določene rastline pa do testiranja in zbiranja podatkov do registracije lahko traja deset let.

»Finančno podporo smo prejeli od CIVB – Sveta za vino v Borodeauxu – za razliko od drugih medprofesionalnih organizacij. V ta namen obstajajo tudi državne podpore s prispevkom nacionalnega inštituta za kmetijstvo in morske izdelke Franceagrimer. Pomembno pa je, da lahko sodelujejo skupine s Francosko trsničarsko zvezo. Zares verjamemo, da so podlage pomemben del prilagajanja pridelovalnega sistema in vinogradništva na podnebne spremembe, s katerimi se sooča ves vinogradniški svet,« sklene koordinatorica.