Jure Grubar, direktor KZ Krško

Jure Grubar, enolog in direktor Kleti Krško, je predstavnik mlade, angažirane generacije direktorjev ter izjemno vpet v vinsko branžo. Je aktualni direktor Vinske družbe Slovenije, podpredsednik Združenja slovenskih vinarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije in predsednik strokovnega odbora za kmetijstvo pri Zadružni zvezi Slovenije. Kot vodja največje cvičkove kleti je tudi predsednik Konzorcija cviček, aktualni ambasador cvička, predvsem pa že od malih nog med trtami in sodi. Odraščal je na vinogradniški kmetiji Mali Ban nad kartuzijo Pleterje. Poleg znanja, ki ga je pridobil na študiju živilstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pa mora imeti za prave poslovne odločitve tudi dober nos in to dobesedno.

Čez njegov monitor se je zadnji dve leti pretočilo veliko dopisov, strokovnih predlogov in pripomb na pravkar sprejeto novo specifikacijo za cviček in nastajajočo različico novega zakona o vinu, ki bo zamenjala že zastareli zakon iz leta 2006.

Od avgusta do konca oktobra je njegova energija rezervirana za delo v kleti v Leskovcu pod grajskimi oboki, v kateri so letos prevzeli od 154 kooperantov 1400 ton grozdja. Prva polnitev dolenjskega »živahneža« bo na trgu 7. novembra, ker v svetu enoletnih vin porabniki cenijo njegovo sadnost in svežino. Po dveh slabih letnikih 2024 in 2023 je v sodih spet normalna količina en milijon litrov mladega vina. Še vedno pa se otepajo presežka cvička letnika 2022, ko so odkupili 2000 ton grozdja in vina niso mogli prodati. Ta cviček bodo izvozili po nizki ceni kot odprto vino, ker bi bila njegova destilacija še dražja. Skrb, da po zadružnem principu, kot je organizirana klet, odkupijo od članov ves pridelek, se jim sedaj upira.

Uspešno dočakati stoletnico 1928

Krška klet ima 18 zaposlenih in na leto ustvari tri milijone evrov skupnega prometa, in sicer samo vinska klet dva milijona evrov. Jure Grubar jo vodi od novembra 2019 in pravnemu odboru je takrat nalil čistega vina – za sodobnejša vina mora odpreti denarnico. Leto kasneje so začeli posodabljati klet: zamenjali so vso dotrajano leseno posodo, dokupili stiskalnico, nerjaveče cisterne s hladilnimi sistemi. Hkrati so obnovili degustacijsko sobo ter vlagali v 15 hektarjev svojih vinogradov na Sremiču. Na ugodnem razpisu so kupili prvi samovozni stroj za trganje grozdja za okrog 300.000 evrov. Skupna vrednost naložb v zadnjih petih letih je 2,4 milijona evrov.

»Naš načrt je bil, da klet napreduje in uspešno dočaka stoletnico leta 2028. Generacija v kleti se je zamenjala, pred sedmimi leti sem bil najmlajši, sedaj pa sem v zgornji polovici. Vse je zahtevnejše, trgovci in potrošnik imajo vedno nove zahteve, ki jih je treba uresničiti,« predstavi premike Grubar.

 V letu 2026 bodo sklepali na novo dolgoročne pogodbe do leta 2030 in vsako leto nekaj članov odpade, lani jih je bilo 173, letos 154, ker starejši pridelavo opuščajo. Od 10 do 15 največjih kooperantov, ki obdelujejo med dva in pet hektarjev vinogradov, dva pa še več, se pripravlja na prestrukturiranje vinogradov, vendar so letos doživeli hladen tuš z nizko podporo.

»Zadnja leta je bil delež sredstev iz razpisa za prestrukturiranje vinogradov zaradi majhnih obnov visok, do 70 % stroškov. Letos pa so dobili vinogradniki približno 40 % manj denarja, ker je naraslo število obnov zaradi zlate trsne rumenice. Za prestrukturiranje v prihodnje se bodo zato odločili v veliko manjšem obsegu od načrtovanega,« je zaskrbljen za svoj prihodnji pridelek enolog krške kleti.

Pol »cvičkarjev« še vedno pleše po svoje

»Odkupnih cen grozdja letos v primerjavi z lani ne bomo zvišali. Zanj bomo plačali od 0,5 do 1,2 evra/kg. Za cvičkove sorte bomo plačali: 0,6 evra/kg za žametovko 0,5 evra/kg, za modro frankinjo 0,6 evra/kg, za bele sorte 0,8 evra/kg, za vrhunska vina in za penine pa čez 1 evro/kg. Še 10 do 20 centov dodatka prejmejo vinogradniki, ki pripeljejo grozdje v zabojčkih.

Na osnovi cene cvička na trgu si ne moremo privoščiti višjih cen grozdja. Ta bo spodbudna za vinogradnike šele, ko bo dosegla en evro. Večji vinogradniki oddajo okrog 40 % grozdja, to je generacija med 30 in 40 leti. Gre nam zato, da takšne vinogradnike spodbudimo, da vzdržujejo in nadgrajujejo obstoječe vinograde. Predvsem pa je nekaj takih, ki bi si želeli članstvo v naši zadrugi, pa jih zadržujemo pred vrati, ker se lahko prehitro zgodi, da bo vina preveč.

Čeprav je glavno vino še vedno cviček, se je naša klet uspela prestrukturirati v višji kakovostni razred z blagovno znamko vin Turn, vse več polnimo penin ter modre frankinje, ki prestavlja četrtino pridelka. Prodaja vin v vseh cenovnih razredih nam zadnja leta raste, vključno s cvičkom, ker so na trgu popularna lažja, sadna vina. Težava na koncu pa je cena, saj lahko prodajamo samo trgovcem, gostinstvu in cenovno močno občutljivemu potrošniku. Smo edina cvičkova klet, ki je v prvem polletju 2025 zvišala cene, naš cviček je na policah med 4,5 do 5 evri.

Menim, da liter cvička tudi v veleprodaji ne bi smel biti cenejši od 2,8 do 3 evre. V konzorciju se o pogovarjamo o lastni ceni pridelave in strinjamo se, da so cene prenizke, a imamo težavo, ker na trgu še enkrat toliko, kot nas je članov, »pleše po svoje«. Zadnje desetletje se je pojavilo relativno veliko tržnih pridelovalcev, ki polnijo med 100 in 300 tisoč litrov vina. Konzorcij cvička ne deluje, kot bi moral, članov je dvanajst, na policah pa okrog 35 etiket. Konkurenca nekonzorcijskih kleti je torej velika. Ti vinarji nimajo ne glede na letnik nikoli premalo ali preveč vina, ker se “znajdejo”. Če imamo v naši kleti, kot je bilo v 2020 in 2021 zaradi toče pol manj grozdja, od kod je prišlo grozdje potem v druge kleti in oznaka PTP na vinu? Tukaj so v igri tako druge vinorodne regije kot države, in upam, da bo prišlo z novim vinskim zakonom do zaostritve pri vpisu pridelka v register grozdja in vina.«

Cvičkova nova specifikacija dovoljuje le desetino belih sort

Cviček je lahkoten le za pivce, za vinarske strokovnjake, ki skrbijo, da ostane njegova sestava tradicionalna in senzorično verodostojna, pa je bil od lanskega junija do objave v uradnem listu 22. septembra letos kar težak zalogaj. V tem času so namreč pripravljali njegovo novo specifikacijo. Jure Grubar je vodja strokovnega odbora pri Zvezi društev dolenjskih vinogradnikov, ki lahko edina kot nosilka elaborata za zaščito cvičke PTP vlaga strokovne dopolnitve.

Na kratko so v sprejeti specifikaciji za cviček glavne novosti: hektarski donosi, razmerje belih in rdečih sort, izločitev aromatičnih sort, datum dovoljenega dajanja na trg in zaokroževanje alkoholne stopnje.

Grubar pojasni: »Za cviček je bila doslej strogo določeno vsebnost alkohola 10 %, kar ostaja enako tudi v prihodnje, ni pa bila upoštevana toleranca 0,24 %, kar je sedaj urejeno. Pridelovalci pa nismo bili za zvišanje alkoholne stopnje na 10,5 %. Prav tako je določeno, da mora biti dan v promet največ do izteka koledarskega leta dve leti po oznaki letnika vina, prej je veljalo, da mora biti v tem času izvzet iz trga. Zvišali smo tudi najnižjo oceno, ki jo mora doseči na senzoričnih ocenjevanih iz 15 na 15,5 točke. Dovoljen hektarski donos je zvišan iz sedanjih 8000 l/ha na 10.000 l/ha. V resnici gre za usklajevanje s stanjem na terenu, saj je v mlajših vinogradih pridelek večji že zaradi več trt, med 4000 in 5000 na hektar. Glavna cvičkova sorta žametovka pa je tako znana po dobri rodnosti.«

Prav presežek grozdja te sorte povzroča enologu glavne cvičkove kleti največ sivih las, saj je te v vinogradih preveč, drugih pa premalo. Tudi letos je njena ponudba presegla povpraševanje in pridelovalci, ki je niso imeli kam prodati, so je nekaj stisnili doma. Večinoma pa se njen presežek odraža v krčenju vinogradov. V specifikaciji je določeno, da ima cviček značaj rdečega vina; delež rdečih sort mora biti najmanj 75 %, delež belih sort najmanj 10 % in največ 25 %. Vse sorte do tipizacije kletarijo posebej. Žametovke je lahko v tradicionalni sestavi cvička PTP med od 45 do 75 % ter med 15 in 30 % modre frankinje. Obvezni delež določenih belih sort (kraljevine, laškega rizlinga in rumenega plavca) je znižan iz 25 % na 10 %. Od letos so iz cvička izločene vse aromatične bele sorte.

Grubar pa pojasni svoj nepotrjen predlog: »Na degustacijah smo ugotovili, da se cviček brez vsaj 5 % kraljevine ne umesti med najboljše. Ta sorta je za njegovo tipizacijo zelo pomembna ne le zaradi kisline, temveč pitkosti, vendar je je v vinogradih, tako kot laškega rizlinga, vse manj. Zato sem predlagal kot rešitev prehodno obdobje, v katerem bi bilo dovoljeno dodati (dokler ne prestrukturiramo vinogradov) v cviček namesto določenega deleža belih vin žametovko, stisnjeno po tehnologiji belih vin, tj. brez maceracije. Tega MKGP ni dovolilo s pojasnilom, da ne gre za standardno spremembo. Za belo vino, ki ga ni težko prodati, pa je bilo letos namenjenih kar 20 % odkupljenega grozdja te sorte.«

Delež modre frankinje vse večji

Popolnoma drugačna je zgodba z avtohtono slovensko modro frankinjo, njen delež predstavlja v odkupu 2025 četrtino oz. 350 ton grozdja, med polnitvami pa desetino in raste proti 100.000 steklenicam. »Odločili smo se, da ponudimo to vino v vseh cenovnih razredih in številke v prodaji so se izjemno vzpele. Za trg smo postavili celotno vertikalo frankinj: od vstopne navojne litrske steklenice, navojne buteljke turn classic, pa do premium in gurme polnitve. Vse grozdje modre frankinje za vina najvišje kakovosti zagotavljamo iz svojih vinogradov na Sremiču. Z njenimi cenami še nismo tam, kjer si želimo, a se je zanjo bistveno lažje pogajati kot pri cvičku. To sorto prodajamo tudi na Kitajsko, cviček pa v Avstrijo in Nemčijo. Modra frankinja ima izjemen potencial, z njo posajene površine še obstajajo. Vinograd je identiteta slovenskega človeka, a moramo najprej poskrbeti za skupno strategijo, da bomo vzdrževali te površine, ki jih še imamo, da bomo sploh še vinorodna dežela in bomo vsi lažje živeli,« sklene Grubar.