Ali bomo jedli  gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?

Na celjskem sejmu na posvetu   Altermed&Flora  je Združenje Ekoci s partnerji, Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Društvo za celostno samooskrbo, Samooskrbni.net   organiziralo posvet Ali bomo v prihodnosti jedli gensko spremenjeno ali sonaravno pridelano hrano?«  

Iz posveta prihaja  nedvoumno sporočilo, da naj Slovenija v primeru, da bo sprejeta zakonodaja o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen,  ta uredbe ne podpre in izvaja,  dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost.

S posveta prihaja  tudi sporočilo odločevalcem, da si želijo  porabniki pregledni načina označevanja hrane  od semena do končnega izdelka, z razpoznavno označbo na deklaracijah. Kupci želijo vedeti, kaj kupujejo  in primerjati cene, na kakšnih način je bila hrana pridelana- v zemlji (konvencionalno ali  ekološko, biodinamično, ali v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika). Prava tako jih zanima, ali  gre za umetno pridelavo  hrane v laboratorijih. Hrana, ki ni pridelana v zemlji, naj se prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih ločenih oddelkih v trgovinah.

Za novo opredelitev kmetijstva

Predlagajo  novo opredelitev  kmetijstva  in vzpodbudne ukrepe za več ekološke hrane in  ekološke kmete. Za vzpodbudo pridelave hrane na  konvencionalnih, klasičnih  kmetijah  je potrebnih  več sredstev, ki jih bo mogoče zagotoviti s sprejetjem predlaganih ukrepov,  da hrana, ki ni zrastla v zemlji, ne spada pod kmetijstvo ampak  pod industrijo oz gospodarstvo. Obstaja namreč nevarnost, da bo zaradi »zelenega prehoda« večina  subvencij dodeljena tistim, ki ne pridelujejo hrano v zemlji in v naravi v času podnebnih sprememb, temveč s sodobnimi tehnikami pridelave hrane, ker tako ustvarijo »manjši okoljski odtis«

Zaščita naravnih virov

Predlagajo tudi ukrepe  za  zaščito kmetijske zemlje in naravnih virov.  Tudi  pri načrtovanju protipoplavne varnosti reke Savinje, kjer naj bi zaradi načrtovanih suhih  zadrževalnikov bilo ogroženih več kot 1200 ha kmetijske zemlje. Predlagajo takojšnjo zaustavitev  tovrstnega načrtovanja ter  mednarodni razpis z vključitvijo  naprednih znanj ekomeridiacij, modro zelene infrastrukture kjer bodo vključeni domači in tuji strokovnjaki  in da bi  poiskali najboljše možne rešitve.