V svetu so goljufije z ekološkimi izdelki stalnica. In pri iskanju goljufov je bil več krat aktiven že celo Europol, saj je šlo za vrednosti več milijonov evrov. Storilci pa so podjetja in kmetje doma in v tujini.

Ponavljajoče se primer goljufij je označevanje običajnih izdelkov kot ekoloških. Pogosto gre to na škodo uvoženih pa tudi lokalnih izdelkov, – kot kaže trenutni primer prašičereja iz Mecklenburga v Zahodni Pomeraniji v Nemčiji. 

Evropska komisija je v preteklosti že izvedla obsežne preglede in odkrila številne primere. Pogosto niso bili prizadeti samo posamezni kmetje, kar ni nič nenavadnega, ker je šlo v več primerih za velike  goljufije. Škoda je pogosto znašala več milijonov evrov, kar dokazujejo primeri v Italiji in Španiji, ki jih je odkril Europol.

Na tej točki postane očiten glavni razlog za ponavljajoče se primere goljufij: namreč zelo visoke stopnje dobička, ki je možen pri označevanju običajnih proizvodov kot ekoloških.Njihove cene so pogosto več kot dvakrat višje – kot v primeru ekoloških prašičev. Hkrati je otežen nadzor, zlasti za uvoženo blago.

Z novo ekološko uredbo iz leta 2022 je zato Komisija znova zaostrila nadzorne mehanizme.

Ekološko blago iz Kitajske in Kazahstana z eko žigom EU

Preiskovalci so med drugim odkrili ponarejene dokumente, prirejena ali nepopolna poročila o preskusih, uporabo snovi, prepovedanih v ekološkem kmetovanju, slabo sledljivost proizvodov in nepravilno certificiranje kmetij. Interpol in Europol sta v preteklosti odkrila različne primere goljufij s hrano v okviru operacije Opson. Šlo je tudi za ekološko pridelano hrano. Praviloma se prodajajo običajni izdelki, ki so pridelani iz proizvedeni na veliko cenejši način od dragih ekoloških proizvodov. Po podatkih Europola so bili njihovi kupci  večinoma v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in na Danskem. Ponarejeni izdelki so vključevali rastlinska olja, sadje in zelenjavo, žita, sojo, jagode in tudi ekološko meso. Preiskovalci so med drugim odkrili ponarejene dokumente, manipulirana ali nepopolna poročila o preskusih, uporabo snovi, prepovedanih v ekološkem kmetovanju, slabo sledljivost proizvodov in napačno certificiranje kmetij.

Eden od očitnih problemov je izvor izdelkov: nikakor ne gre le za napačno prijavljeno ekološko blago iz Španije in Italije. Nadzor proizvodov, proizvedenih daleč stran, je še posebej težak: na primer ekološka jabolka iz Argentine, žita iz Kazahstana, oljčno olje iz Tunizije, stročnice iz Kitajske in še veliko več.

Mnogi kmetje in potrošniki se sprašujejo, zakaj toliko ekoloških proizvodov prihaja od tako daleč – in potem nosijo tudi ekološki pečat EU? Oliver Huizinga, strokovnjak za označevanje hrane Foodwatch, je za ARD povedal: “To je deloma zato, ker je povpraševanje veliko in potreb ni mogoče izpolniti v vsakem letnem času.”

Ekonomski pritiski na kmete

 Podobno kot njihovi konvencionalni kolegi morajo tudi ekološki kmetje postati večji in učinkovitejši, da se uveljavijo na trgu. Gospodarski pritisk na lokalne ekološke kmete narašča. Hkrati pa domača podjetja pogosto ne morejo zadovoljiti hitro rastočega domačega povpraševanja. Zato je uvoz potreben za oskrbo trga. Ne gre samo za sadje in zelenjavo, ampak tudi za žita, mlečne izdelke in meso. To med drugim vodi k dejstvu, da ekološko žito iz vzhodne Evrope; uvažata se Rusija in Kazahstan, ki sta bila proizvedena pod pogoji, ki jih je precej težje nadzorovati kot v Nemčiji. Komisija zato poskuša lažje slediti izvoru ekološkega blaga z zbirko podatkov za celotno EU.

Poleg tega so vsako leto pod nadzorom tudi inšpekcijski organi, ki potrjujejo izdelke. Obstajajo tudi dodatne kontrole za uvoz iz nekaterih tveganih držav. Ampak nič od tega ne moro preprečiti številnih primerov nepravilnosti. Eden od razlogov je, da se številna podjetja v drugih državah hitro preusmerjajo na ekološki trg, pravijo poznavalci. Še posebej, ker diskonti in supermarketi ponujajo vse več ekoloških izdelkov, zato je potrebno več zalog. In pogosto prihajajo iz tujine.

Tudi če cene nekaterih izdelkov padajo zaradi vse večje ponudbe v trgovini na drobno z živili, je razlika v ceni med običajnimi in ekološkimi še vedno velika spodbuda za goljufije.