Festival oranžnih vin oziroma belih vin s podaljšano maceracijo se je letos v Izoli 27. aprila odvijal že sedmič in se s to letnico uspešnega delovanja utrdil kot dogodek alternativnih vinarjev za ljubitelje alternativnih vin. V Manziolijevi palači in (sicer zaprti) cerkvi sv. Marije sredi Izole se jih je predstavilo 64 s 170 vini iz vrst »naravi prijaznih« trajnostno, ekološko in biodinamičnih pridelovalcev s certifikatom in brez njega.

Regionalno so bila zastopana vina iz avstrijske Štajerske in Gradiščanske, hrvaške Istre, italijanska od Kampanije, Piemonta, Emilije- Romagne, Toskane, Furlanije do Collia, iz vseh treh slovenskih vinorodnih dežel, letos prvič tudi iz Srbije, in vse do daljne Gruzije.

Sam dogodek, ki privabi prvi petek pred prvomajskimi prazniki na obalo veliko ljubiteljev in poznavalcev tradicionalno pridelanih vin iz osrednje Slovenije, pa tudi vse več tujcev, se je začel z uvodno delavnico enega najbolj znanih gruzijskih vinarjev Giorgija Dakishvilija.

Gruzija velja v svet za deželo z najdaljšo vinogradniško tradicijo, potrjena je za 8000 let nazaj, najbolj vinorodna pokrajina v tej deželi pa je Kahetija od koder prihaja tudi Dakishvili, ki prideluje vina v okolici Telavija na svojem družinskem posestvu. V Izoli je predstavil štiri vina, od tega dve iz blagovne znamke orgi, kar pomeni zaprtje kvevrija- tradicionalne gruzijske glinene posode, vkopane v zemlji, v kateri vina prideluje. Na svojem posestvu ima osem 2000-litrskih kvevrijev, glavne sorte grozdja pa so beli rkatsiteli, mitsvane in tsolikouri in rdeč saperavi, kar so tudi najbolj razširjene sorte v sodobni pridelavi, iz gruzisjke zakladnice več kot 500 avtothonih sort. Vsa predstavljena vina, dve pod blagovno znamko orgo, letnika 2016, amber, iz sorte rkatsiteli,tsolikouri, Dakisvili selekcija ( rkatsiteli, mtsvane in kisi) ter saperavi 2016 so izjemno bogata, kompleksna, aromatsko bogata in tanična vina.

Med slovenskimi vinarji smo lahko srečali veliko zvenečih imen  od Istre do Štajerske, od tistih, ki so orali ledino na področju biodinamičnih vin, kot je Aci Urbajs iz Rifnika pri Šentjurju, ali Matej Korenika iz Kort nad Izolo, Batiča, Slavčka in Mansusa iz Vipavske doline, Blažiča, Štekarja,  Movio iz Brd in Keltis iz Brežic. Ob vinih pa so se predstavili tudi številni gostinci in proizvajalci sirov in drugih dobrot, ki se ujemajo z oranžnimi vini ujemajo.