Kitajska vlada želi do leta 2022 ciljno razširiti pridelavo pomembnih kmetijskih pridelkov. Oskrba prebivalstva s hrano bi morala biti zagotovljena tudi v korona razmerah. V ta namen se država prvič odpira za pridelavo gensko spremenjene koruze.

Čez božič so kitajski voditelji v Pekingu organizirali letno osrednjo konferenco o delu na podeželju. Na srečanju je nihče drug kot predsednik Xi Jinping osebno poudaril izjemen strateški pomen varne oskrbe s kmetijskimi pridleki.

 Xi je pozval k prizadevanjem za zagotovitev oskrbe z žiti in zaščito njiv. Razširiti je treba pridelavo soje in drugih oljnic. Xi je tudi pozval k varni oskrbi Kitajcev s svinjino, zelenjavo in drugimi kmetijskimi pridelki.

Drago uvoz koruze in soje

Komunistično vodstvo ima vse razloge za skrb glede prehranske varnosti. Pandemija korone je postavila na preizkušnjo svetovne dobavne verige kmetijskih surovin, v nekaterih primerih pa jih celo prekinila. Cene koruze, soje in pšenice so na svetovnih trgih izjemno narasle. Kot največji svetovni uvoznik kmetijskih proizvodov to močno obremenjuje Kitajsko.

Ljudska republika mora vsako leto uvoziti okoli 100 milijonov ton soje, da bi zapolnila vrzel v oskrbi v državi. To je skoraj 60 odstotkov svetovnega uvoza soje. Za primerjavo, kitajska pridelava je nizka, ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) ocenjuje, da se bo v letu 2021/22 zmanjšalo za okoli 16 odstotkov na 16,5 milijona ton.

Po drugi strani naj bi se pridelava koruze povečala za 4,6 odstotka na 272,6 milijona ton. Hkrati je Kitajska s 26 milijoni ton v tekočem tržnem letu tudi največja uvoznica koruze na svetu. Peking se želi tega postopno znebiti.