Turčija je ena glavnih uvoznic pšenice. Za tekočo sezono je uvoz pšenice ocenjen na 10 do 11 milijonov ton, pridelava  pa okoli 17 milijonov ton. Cene hrane so se v enem letu podvojile.

Turčija si ne more zagotoviti žit in mesa. Kmetijstvo je izjemno neproduktivno tako pri pridelavi žit kot govejega mesa in mleka. Letna stopnja inflacije je v tej državi junija dosegla skoraj 80 %  ali najvišjo raven v približno dveh desetletjih. Cene življenjskih potrebščin so se prejšnji mesec v primerjavi z junijem 2021 zvišale za 78,6 %, predvsem zaradi rasti stroškov hrane in pijače ter prevozov in  energije.

Po podatkih turškega statističnega urada so se cene hrane v enem letu skoraj podvojile, medtem ko so se prevozni stroški povečali za 123 %. Turška lira je od začetka tega leta v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubila več kot 20 % svoje vrednosti. Očitno se turško gospodarstvo sooča z enakimi težavami svetovne inflacije kot druge države, le da so posledice za prebivalstvo in kmete  veliko bolj dramatične.

Kriza v kmetijstvu in visoka inflacija  pri cenah hrane trajata že precej dlje, zato je Svetovna banka izvedla svojo preiskavo strukturnih težav turške kmetijske pridelave. Študija Svetovne banke kaže, da poganja  cene hrane velika neučinkovitost na kmetijskih trgih, ki jo dopolnjujejo makroekonomski dejavniki.

V začetku julija je predsednik Erdogan napovedal, da namerava njegova vlada s tem mesecem zvišati minimalno plačo za 30 % , kar je le šest mesecev po 50-odstotnem povečanju, da bi delavce razbremenil vrtoglavih življenjskih stroškov. Toda ta poteza bi lahko državo še bolj potisnila v nevarno spiralo med plačami in cenami, kar bi razmere še poslabšalo.

Zelo nizki pridelki žit 
Turčija uvozi letno 11 milijonov ton pšenice, predvsem iz Rusije, sama pa pridelaokoli 17 milijonov ton – od tega okoli 2 milijona ton trde pšenice ( durum za testenine).Največji dobaviteljici Turčiji sta Rusija in Ukrajina, Rusija v zadnjih letih dobavi med 5 in 6 milijonov ton, Ukrajina pa med 0,75 in 1,6 milijona ton. Ostali dobavitelji so bili Romunija, Moldavija in Kanada.
Površine, posejane s pšenico, znašajo 6,65 milijona hektarjev, povprečni pridelki pa med 20 in 25 deci ton/ ha. Drugo pomembno žito je ječmen, ki  ga Turčija pridela od 5 do 7 milijonov ton in uvozi med 1 in 3 milijoni ton  iz Rusije, Ukrajine in Romunije. Cene žit na domačem trgu in v uvozu so občutno višje kot leto prej. Za zajezitev inflacije je turška vlada sprejela različne ukrepe. Carine na uvoženo žito so bile ukinjene,  izvoz nekaterih kmetijskih pridelkov  je omejen, medtem ko so v državi znižali DDV na hrano.
Kot odgovor na višje vhodne stroške je vlada povečala  podporna plačila, da bi kmetom pomagala nadomestiti visoke  stroške goriva in gnojil. Obstaja zaskrbljenost, da bi lahko kmetje zmanjšali uporabo gnojil in tako  prihranili pri stroških, kar bi lahko negativno vplivalo na  naslednjo letino žit.