Hrvaški vinarji predstavili zadnje smernice
Po dveletnem koronskem zatišju se je tudi v Zagreb vrnil največji vinski festival pri sosedih, Zagreb Vinocom. Dogodek je bil v svoji 15. izdaji največji doslej, saj so se vinarji od Zagorja, Slavonije, Istre in južne Dalmacije na njem predstavljali v dveh krogih kar štiri namesto doslej dveh festivalskih dni. Med njimi je bilo tudi nekaj vinarjev iz Srbije, Slovenije in Avstrije, dvorane na eni najlepših zagrebških lokacij, hotelu Esplanade, pa so bil vse štiri dni od 25. do 28. novembra nabite z obiskovalci.
Natančnejši sprehod s kozarcem med vini južnih sosedov je potrdil, da brbotajo po kleteh južnih sosedov živahne spremembe. Cvet hrvaških najboljših vinarjev sledi vsem svetovnim vinskim smernicam. V vseh regijah, zlasti pa na Plešivici v okolici Zagreba so zelo uspešni v pridelavi penečih vin. Hkrati se preusmerjajo v ekološko pridelavo in ponujajo vse več maceriranih vin iz tradicionalnih hrvaških sort malvazije, graševine in celo iz uspešno obujene avtohtone hrvaške sorte škrlet.
Zgledu najuspešnejših hrvaških vinarjev, sledi (podobno kot v Sloveniji) enološko izobražen podmladek, ki ga je k prevzemu družinskih posestev spodbudila družinska tradicija, predanost vinogradništvu in vinarstvu ter evropske spodbude. Ob njih pa je še tretja kategorija vinarjev – vlagatelji iz drugih dejavnosti, ki želijo ohraniti tradicijo in zato raje vlagajo v svoje kleti kot nalagajo v banke v tujini.
Eden od skupnih imenovalcev najboljših istrskih vinarjev, ki so se predstavili v prvih dveh dneh festivala, Arman, Benvenutti, Kabola, Damjanič in Degrassi, je vsekakor malvazija v vseh različicah – od penin do oranžnih. Zlasti sveže so v zadnjem desetletju doživele senzorično preobrazbo – od svežih, travnatih, paradižnikovih sauvignonskih not so sedaj spet skoraj vse sadne s prevladujočim okusom po marelicah, zrelem rumenem sadju in s pečatom mandlja. V dolgo maceriranih različicah pa se najprej razpre v vonju in aromah suho sadje in preide v marelico ali tropsko sadje ter v pookusu podokrepi bogata taninska struktura.
Primer takšne je Benvenutijeva macerirana malvazija letnika 2016, magnum.
Patricija Markežić, ki skupaj z možem Marinom vodi vinarstvo Kabola, je v Zagrebu predstavila izjemno bogato malvazijo Unika, 2019, ki je nastajala najprej sedem mesecev v stiku z jagodnimi kožicami v amfori in potem še eno leto v slavonskem hrastu. Kabola je od leta 2009 kot ena od prvih istrskih vinskih kleti v ekološki pridelavi z 20 hektarji vinogradov in povečuje število amfor iz osem na 24, vse so uvozili iz Gruzije. Pivci pa radi posegajo tudi po njihovi sveži malvaziji 2021, momjanskem muškatu in teranu.
Največjo hišo avtohtone hrvaške sorte škrlet Voštinić Klasnić iz Moslavine je ćastopal Marko Brčič, ki je poleg letnika 2021 predstavil še maceriran škrlet natur, 2020. Le-ta je po vrenju z avothotnimi kvasovkami zorela pol leta v barik sodčku, ki so bili pol leta zakopani v zemlji, na globini enega metra. Zatem pa son ga stekleničili v posebne keramične steklenice. Izjemno harmonično vino (13,5 %alk) ima okus po jabolkah in breskvi ter vanilije oz. po lesu. Sicer pa bi sveži škrlet nižjih alkoholne stopnje še najlažje primerjali z lahkotnim rizvancem.
Blatina se vrača v eleganti podobi
Ivo Kozarčanin je na delavnici predstavil avtohtono hercegovsko sorto blatino. Predstavljene blatine iz kleti Carska vina, Dodik, Domano, Matić, Ostojić, Škegro in Čitluk so potrdile, da daje ta sorta s skrbno pridelavo in kletarjenjem elegantna, lepo strukturirana suha vin z okusom po jagodičju, z mehkimi tanini.
Enolog Alen Matelić in Moreno Degrassi sta predstavila hišo Degrasi, ki slovi po pestrosti, saj pridelujejo kar 14 sort, od istrskih malvazije, pa chardonnaya, celotnega izbora bordojskh sort in refoška ter terana. Zadnja leta so k izboru številnih belih in rdečih zvrsti, v katerih sta tudi petit verdot in modri pinot ter refošk, dodali še štiri penine. Dve sta iz chardonnaya (2018) in 2008 (reserva) rose iz refoška in terana (2017) in modrega pinota in chardonnaya, 2018, vse štiri so brut nature.