»Za tržno uspešno zgodbo moraš imeti znanje, potrpežljivost in srečo. Sreča je bila, da sem dobil službo kot mladi raziskovalec, drugič je bila sreča, da sem lahko delal poskuse z ameriškim slamnikom na svoji njivi, tretjič, da sem dobil službo v razvoju, kjer sem razvil izdelke za trg, in kot četrto, da sem izgubil službo in začel delati doma. Za to, da sem dal na trg prve izdelke iz ameriškega slamnika, pa sem potreboval le nekaj mesecev,« predstavi svoje delo dr. Borut Gosar iz Sela pri Vodicah, s kmetije, ki ji rečejo po domače tudi Pri Nadolek, ker so tukaj že njegovi predniki pridelovali zelišča.

Ta dajejo dohodek tudi njemu, saj prideluje ameriški slamnik in industrijsko konopljo in ju predeluje v izdelke, ki so kupcem znani pod imenom dr. Gosar. Svoj akademski naziv – na Biotehniški fakulteti je doktoriral iz teme »Vpliv tehnoloških dejavnikov na kakovost in možnost pridelovanja ameriškega slamnika« – je namreč zaščitil kot blagovno znamko in si tako z znanjem v kombinaciji s tržnim pristopom uspešno utrl pot na trg. Celotno kmetijo pa je tako premaknil na hitrejše razvojne obrate, čeprav se je vse skupaj zgodilo precej nepričakovano.

Borutova mama Marija, ki je bila zaposlena v Leku, je leta 2005 isti dan izgubila moža in službo ter kmalu zatem tradicionalno govedorejsko kmetijo predala Borutu. Na 11 hektarjih, pri čemer je pet hektarjev njiv, ostalo pa gozd, so redili molznice za mleko in pridelali nekaj poljščin. Borut je kmetijo preusmeril v rejo krav dojilj in ima trenutno šest telic mesne pasme limuzin, koruzo in pšenico z njiv pa proda, saj so glavni vir dohodka zelišča. Na 25 arih prideluje ameriški slamnik in na 20 arih industrijsko konopljo, ki ju uradno proda svojemu d. o. o. za predelavo.

Koncentrat slamnika za čebelarje

Borut si je torej delovno mesto na kmetiji, na kateri živi z upokojeno mamo, ženo Simono, magistro farmacije, ki je zaposlena, in sinom Leonom, ustvaril sam. Njegov prvi izdelek je bil inovativni koncentriran izvleček ameriškega slamnika za med za čebelarje. Ti ga vmešajo v med in zraven dobijo še navodila ter embalažne škatlice, na katerih je že natisnjeno, da je v njih ameriški slamnik dr. Gosar. Med čebelarji ima veliko odjemalcev, ki tako širijo naprej tudi njegovo blagovno znamko. Ameriški slamnik (in tudi konoplja) je pridelan na ekološki način in je edina zdravilna rastlina, ki ima potrjene učinke na povečanje odpornosti človeškega organizma. Slamnik namreč vsebuje alkimide, ki jih prepoznamo po tem, da nas začnejo na jeziku žgečkati. V bistvu pa jih rastlina izloča zato, da se zavarujejo pred herbivori (rastlinojedci), saj jim njihov okus ni všeč. Uživanje ameriškega slamnika pa je najbolje nekaj časa jeseni, a ne predolgo, ker se telo nanj navadi.

Pridelava slamnika sicer ni prezahtevna, zahteva pa veliko ročnega dela, predvsem okopavanja, pove Borut, ki zato občasno najame delovno pomoč. Ker je ameriški slamnik trajnica, je treba nasad vsakih nekaj let zamenjati, največji strošek je ročno sajenje, medtem ko si sadike pridela iz svojega semena. Prvo leto rastline požanje jeseni, in sicer celo rastlino kar z rotacijsko kosilnico, drugo leto pa julija in oktobra. Izvlečke pripravlja prav tako sam z nizkotemperaturno podtlačno destilacijo, pri kateri je najpomembnejše, da lahko odstrani odvečna topila, vodo, etanol iz različnih snovi pri temperaturi 40 stopinj Celzija, kar ohrani zdravilne učinkovine nespremenjene. Izdelkom iz ameriškega slamnika je kmalu dodal še koncentrat iz smrekovih in borovih vršičkov in koncentrat rdeče pese, prav tako kot dodatek k medu za čebelarje, saj z njimi med ohrani konsistenco. Med z njegovimi izvlečki je prisoten v veliko trgovinah, lekarnah, del količin je že našel kupce tudi v tujini.

V izdelkih polnega spektra razmerje kot v rastlini

V obdobju okrog leta 2015, ko je bil na trgu s prvimi izdelki, so postajali vse bolj popularni izdelki s CBD-izvlečkom iz industrijske konoplje, zato je pridelavo in predelavo razširil še na to zdravilno rastlino. Če so jo v Slovenji pridelovali na začetku v glavnem zaradi semena in olja, je zdaj 90 % pridelujejo za cvet. Dr. Gosar pridela okrog 500 kilogramov industrijske konoplje in jo destilira, kapljice s kanabinoidom (ki je le eden od številnih v industrijski konoplji) pa polni po 15 mililitrov, da je z njimi boj konkurenčen, saj na trgu prevladujejo 10-mililitrske.

Trg z izdelki iz konoplje je še vedno zelo rastoč, večina pa kupuje izdelke s CBD za boljše spanje, proti stresu. Učinkovina dobro deluje proti bolečinam in vnetjem ter avtoimunskim boleznim. Človeško telo samo proizvaja kanabinoide, ki prenašajo sporočila med celicami, vendar pa jih, kadar je bolno ali pod stresom, ni sposobno proizvajati. Takrat mu pomaga vnos rastlinskih kanabinoidov, kot so ti iz industrijske konoplje. CBD je poleg sorodnega kanabinoida THC tudi najbolj pogost kanabinoid.

Izdelki dr. Gosar so med kupci znani po tem, da so v njih samo naravni izvlečki v takem razmerju kot v rastlini industrijske konoplje oz. polnega spektra (full spectrum), brez dodatkov izolata CBD ali celo sintetičnega CBD, ki prevladuje na trgu. Izdelke z dodatkom izolata CBD je mogoče na trgu prepoznati po tem, da vsebujejo več kot 7 % CBD, ki pa ga z ekstrakcijo iz industrijske konoplje s THC v zakonsko dovoljeni meji 0,2 % ni mogoče pridobiti. Podjetja, ki proizvajajo izolat CBD, se s pridelavo konoplje praviloma ne ukvarjajo. Velika izvoznica izolatov CBD je ZDA, največja proizvajalka sintetičnega CBD pa je Kitajska.

Slovenski pridelovalci industrijske konoplje (kot smo pisali v prejšnji številki Kmečkega glasa) imajo velike težave z zastarelo oz. neustrezno zakonodajo in nadzorom pridelave, ki je razdeljen na tri ministrstva – kmetijsko, zdravstveno in notranje.

Borut Gosar zato apelira, da bi kmetom morali pustiti izbor setve industrijske konoplje tudi na sorte zunaj sedaj predpisane sortne liste EU, ker že nekatere med temi sortami presegajo zgornjo mejo vsebnosti 0,2 % THC. Namesto tega naj pridelek pred žetvijo kontrolira inšpekcija. »Manj kot je pogojev, določenih rokov, bolj se lahko razvija gospodarstvo. Če bi bilo na primer dovoljeno, da bi lahko industrijsko konopljo v rastlinjaku sejali še septembra iz feminiziranih semen, bi jo lahko sredi decembra prodajali kot žive rastline za drevešček za novo leto, saj je bilo zanimanje veliko že za posušeno rastlino, ki izgleda z okraski kot drevešček.«

Na vprašanje, kaj priporoča mladim, ki se odločajo o tem, da ostanejo na kmetiji, pa pravi: »Biti moraš vztrajen, verjeti vase. Tudi meni se je velikokrat zalomilo, preden sem dobro naredil prvi izdelek iz slamnika. Biti pa moraš inovativen v prodajni niši, ker zgolj inovativen izdelek ni dovolj.«