Trgatev v EU

Italija naj bi glede na ocene vinskega letnika 2025 ponovno prevzela vodilni položaj med svetovnimi pridelovalkami vina, s predvidenim pridelkom 47,4 milijona hektolitrov. Ta podatek, ki so ga objavili Assoenologi, ISMEA in Unione Italiana Vini (UIV) pomeni 8-odstotno povečanje v primerjavi z lanskim izrazito nizkim pridelkom in ponovno usklajuje raven pridelka s petletnim povprečjem. Podatki so bili zbrani na podlagi podatkov Ministrstva za kmetijstvo in regionalnih organov, poroča vinetur.com.

Letina 2025 se v večini regij odlikuje po zdravem grozdju, kar obeta zelo dobro do odlično letino z vidika kakovosti. Izboljšanje sledi dvema zahtevnima letoma za italijanske vinogradnike. V Evropi po dveh težkih letinah letos prav tako pričakujejo rahlo povečanje vina v kleteh. Francija si bo delno opomogla, vendar bo po obsegu pridelka ostala za Italijo, Španija pa bo zaradi podnebnih pojavov, ki vplivajo na pridelek, zabeležila rahlo zmanjšanje.

Italija bo s predvidenim pridelkom 47,4 milijona hektolitrov pred Francijo, ki naj bi pridelala 37,4 milijona hektolitrov, in Španijo s 36,8 milijona hektolitri vina.

Vreme je imelo ključno vlogo – zima je prinesla dobre zaloge vode, sledila je mila pomlad in zgodnje, a spremenljivo poletje. Te razmere so povzročile zgodnji začetek trgatve, zlasti v južni Italiji, kjer bo po pričakovanjih trgatev dolga. Največje povečanje pridelka pričakujejo na jugu, kjer se je pridelava v primerjavi z lanskim letom povečala za 19 %. Samo v Apuliji naj bi bilo pridelka več za 17 %, na Siciliji pa za 20 %. To je v veliki meri posledica spomladanskih padavin, ki so vinogradom pomagale preživeti poletne vročinske valove.

V severni Italiji se je pridelava prav tako povečala, vendar manj, na severozahodu za 8 %, Lombardija pa je po težkem letu 2024 okrevala za 15 %, čeprav je še vedno pod nedavnim povprečjem. Na vrhu sta Furlanija-Julijska krajina (+10 %) in Trentino-Goriška (+9 %). Veneto ostaja največja vinorodna regija Italije s skoraj 12 milijoni hektolitrov, kar predstavlja približno četrtino nacionalne pridelave, sledita pa ji Apulija in Emilia-Romagna.

Srednja Italija se je soočala z več izzivi, saj je skupna pridelava upadla za 3 %. Toskana je po obilnem prejšnjem letu zabeležila opazen padec za 13 %, medtem ko sta Umbria (+10 %) in Marche (+18 %) zabeležili rast, ki pa ni bila dovolj, da bi izravnala izgube drugod.

Zdravstveno stanje grozdja je po poročanju v večini regij dobro zahvaljujoč skrbnemu upravljanju vinogradov in znanstvenimi pristopi, ki so postali bistveni pri soočanju z vse bolj nepredvidljivimi vremenskimi razmerami. Riccardo Cotarella, predsednik Assoenologi, je opozoril, da so imele srednje in severne regije ugodne razmere za zorenje, dokler niso močna deževja povzročila nekaterih težav, medtem ko se je jug spopadal s sušo. Kljub tem težavam je kakovost grozdja dobra ali celo odlična.

Novi izzivi na trgu

Vendar vodilni v industriji opozarjajo, da bi visok pridelek lahko ustvaril nove izzive za trg. Lamberto Frescobaldi, predsednik UIV, je poudaril, da je s skoraj 47,4 milijona hektolitri pridelka vina z dodatnimi 37 milijoni, ki so že v skladiščih iz prejšnjih let, prisotna zaskrbljenost zaradi presežka ponudbe in njenega vpliva na cene in dobičkonosnost proizvajalcev. V izvozu se italijanski vinarji soočajo z ovirami zaradi ameriških carin in zasičenega svetovnega trga. Matteo Zoppas, predsednik ICE (italijanske trgovinske agencije), je poročal, da se je izvoz v prvih petih mesecih leta 2025 v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 4 %, vrednost izvoza pa je ostala stabilna na 3,2 milijarde evrov zaradi višjih povprečnih cen. Kljub tem izzivom ZDA ostajajo ključni trg za italijansko vino.

Velike zaloge vina

Dinamika trga ostaja zapletena, saj se preference potrošnikov spreminjajo, zaloge pa v vseh večjih vinskih državah Evrope ostajajo visoke. Po podatkih ISMEA so se cene namiznih vin letos povečale za 4 % – predvsem zaradi belih vin –, medtem ko so se cene rdečih vin nekoliko znižale. Cene vin z zaščiteno označbo (DOC/DOCG) so se znižale za 2 %, kar odraža manjše povpraševanje po rdečih vinih, vendar nekaj rasti pri belih vinih.

Podatki o prodaji v supermarketih kažejo nadaljnjo rast prodaje penečih vin tako po količini kot po vrednosti, medtem ko se je prodaja mirnih vin upočasnila. Domače povpraševanje ostaja na splošno stabilno. Vodilni v industriji poudarjajo pomen ohranjanja kakovosti kot konkurenčne prednosti, hkrati pa prilagajanja proizvodnih strategij spreminjajočim se tržnim razmeram doma in v tujini. Pozivajo tudi k nadaljnjim vlaganjem v promocijo – zlasti na ključnih trgih, kot so ZDA – in večji prožnosti regulativnih okvirjev, kar bi pomagalo italijanskim vinarjem.

20.000 HA IZKRČENIH VINOGRADOV

Vročina in suša v avgustu v več regijah, zlasti v Languedoc-Roussillonu na jugu in Alzaciji na severovzhodu, sta zmanjšali prejšnjo napoved francoskega pridelka iz 40 do 42,5 milijona hektolitrov na 37,4 milijonov hektolitrov. Francoski vinski letnik naj bi bil letos za približno 3% večji kot v letu 2024, vendar bo še vedno za 13% nižji od petletnega povprečja v državi, je sporočilo ministrstvo za kmetijstvo prek svoje podatkovne službe Agreste.

Na pridelek vina pa vpliva krčenje vinogradov. Od lani je bilo v Bordeauxu, jugozahodnem delu Francije in Languedoc-Roussillonu izkrčenih več kot 20.000 hektarjev, navaja poročilo ministrstva za kmetijstvo. To vključuje 8000 hektarjev v Bordeauxu in več kot 10.000 hektarjev v Languedoc-Roussillonu.

Slika v državi je mešana, ljubitelji burgundskih vin se lahko veselijo večjega pridelka v primerjavi z majhnim pridelkom iz leta 2024, po oceni bo količina v primerjavi z lanskim letom večja za 45 %. Vinarji v Juri pričakujejo kar dvakrat večji pridelek oz. 106 milijonov hektolitrov, kar je 38 % nad petletnim povprečjem. V Loari naj bi se pridelava kljub lokalnim točam in suši povečala za 26 % v primerjavi z lanskim letom. Obseg pridelka v Alzaciji naj bi se v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za 11 %, v Languedoc-Rousillonu pa naj bi se zmanjšal za 5 %. Bordeaux bo imel podoben pridelek kot lani, kar je približno 15 % manj od petletnega povprečja.

Letošnja značilnost je zgodnja trgatev. Alzacija je doživela najzgodnejši začetek letine v zgodovini, saj so grozdje za vina z zaščiteno označbo porekla (AOP) prvič obrali 25. avgusta, je sporočilo ministrstvo za kmetijstvo.