Na ekološki način ni mogoče kmetovati » po kuharskih receptih” kot v konvencionalnem kmetijstvu. Subvencije niso edini motivator prehoda na eko, čeprav večina misli, da so, ker je prav tako pomembna osebna motivacija in promocija. Kreatorji kmetijske politike ne gledajo na razvoj eko kmetijstva kot naložbo v prihodnost, okolje in bolj trajnostno pridelave, ampak strogo ekonomsko in matematično in to ovira strateško razmišljanje. Žal je tako v celi EU, zato je cela SKP postavljena na popolnoma napačne temelje, kar je katastrofa za EU.