Pandemija koronavirusa  je povzročila gospodarski šok s padce svetovnih cen surovin. Ta šok bo privedel do bistveno nižjih cen surovin skozi celotno leto 2020, piše Svetovna banka v svojih trenutnih napovedih o trgu surovin.Nenadni gospodarski šok naj bi  v kmetijstvu najbolj prizadel energetske surovine.

Svetovna banka se tudi boji, da bi lahko trenutni ukrepi in razvojni ukrepi ogrozili varnost preskrbe s hrano, navaja poročilo. Pandemija je imela velik vpliv na povpraševanje in ponudbo surovin, piše Svetovna banka  v aprilski številki poročila Commodity Outlook.Te učinke je mogoče občutiti neposredno v mnogih državah, saj izhajajo iz zastojev v gospodarskih procesih, da bi upočasnili širjenje virusa. Imajo pa tudi dolgoročnejši učinek, saj prekinitve proizvodnje motijo ​​gospodarsko rast in vodijo do najhujše svetovne recesije v desetletjih, zato se tudi cene v kmetijstvu ne morejo obdržati na prejšnji ravni.
Svetovna banka v svojih napovedih še  piše, da so cene v kmetijstvu  manj povezane z globalno gospodarsko rastjo kot cene energije in drugih surovin. Zaradi tega so cene v kmetijstvu v prvem četrtletju 2020 le nekoliko padle. Analitiki Svetovne banke pričakujejo tudi, da bodo kmetijske cene do leta 2020 ostale razmeroma stabilne, saj je raven pridelav zaloge večine osnovnih živil – na primer pšenice ali riža – na rekordni ravni.
Toda ta ocena je na osnovi zadnje recesije  vprašljiva. Resda so se v njej cene kmetijskih pridelkov  znižale le  za  30 odstotkov – medtem ko so cene energije v istem obdobju padle za dve tretjini. To kaže, da so bile cene v kmetijstvu veliko bolj prožne od cen energije, vendar še vedno sledijo splošnim  gospodarskim trendom . Glede na prejšnje svetovne krize je napoved Svetovne banke za kmetijske trge morda preveč optimistična. Vendar analitiki obenem  izrecno poudarjajo, da lahko na proizvodnjo v kmetijstvu  negativno vplivajo motnje v trgovini in distribucija virov- gnojil, zaščitnih sredstev in tudi razpoložljivost delavcev. Prav tako navaja, da so motnje v dobavni verigi že močno vplivale na izvoz hitro pokvarljivih izdelkov, kot so rože, sadje in zelenjava iz različnih držav v razvoju.
Na drugih trgih – kot sta mleko in meso – je že prišlo do znatnih motenj v trženju na regionalni ravni, kar   je povzročilo zelo negativne posledice za cene teh izdelkov. Poleg mleka motnje vse bolj e vplivajo tudi na cene  govejega in svinjskega mesa tako v Evropi kot n ZDA.
Ogrožena  preskrba s hrano

Analitiki zato ocenjujejo, da  skrbi za preskrbo s hrano ostajajo. Nekatere države so že napovedale ali uvedle začasne trgovinske omejitve, kot so prepovedi izvoza, druge pa so začele skladiščiti hrano s povečanim uvozom. Čeprav ti ukrepi še niso razširjeni, lahko povzročijo velike težave, če jih uporablja vse več držav. To lahko privede tudi do težav z razpoložljivostjo hrane in do prevelikih nihanj cen na regionalni ravni, ki so posledica motenj v dobavni verigi in zapiranja meja kot odziva na vladne strategije zadrževanja. Ti ukrepi omejujejo mednarodni pretok hrane in tudi prosto gibanje delavcev, še kritizira Svetovna banka.