Organskih  gnojil  dolgo  niso priporočali, zdaj so nenadoma priljubljena-toda ali je vredno nadomestiti mineralno gnojilo z gnojem?Za nakup mineralnih gnojil so po zadnjih podražitvah sedaj potrebni globoki žepi, kar je glavni razlog,da so postala organska gnojila zanimiva tudi za poljedelce.Za KAN in ureo je treba odšteti do 65 evro za deci tono. To pomeni, da so se cene v primerjavi s prejšnjimi leti potrojile. Cena čiste surovine dušika  je trenutno 2,30 – 2,40 €/kg. Za dobrih 50 odstotkov so se zvišale tudi cene fosfata (P) in kalija (K) na 1 €/kg.

Kmet se lahko odzove na podražitve na tri  načine: bodisi zmanjša vnos mineralnih gnojil, pri njih še vedno vztraja ali preide na organska. Pri tem je treba opozoriti, da se niso bistveno zvišale le cene vhodnih surovin, na zelo visoki ravni so tudi cene žit, oljne ogrščice in koruze za zrnje. Zaradi teh podražitev se drago gnojenje v mnogih primerih splača, ne glede na to, ali pridelek prodajate ali ga skladiščite sami. Pri gojenju oljne ogrščice in pridelavi krompirja, na primer, zmanjšanje gnojenja z dušikom glede na raven cen pri proizvajalcih sploh ni ekonomično. Pri pridelavi pšenice in ječmena je optimum le 10 % pod maksimalno oskrbo z gnojili. Pri pridelavi sladkorne pese in koruze je smiselno zmanjšanje  mineralnih gnojil za 15 – 20 %. V nekaterih letih pa bi bilo mogoče občutno zmanjšati količine gnojil, še posebej, če ste v preteklih letih redno gnojili organsko in je na voljo zaloga humusa.

 Kaj pa tretja alternativa? Koliko je vreden gnoj? Kmetijska gnojila so raznolika glede na sestavo in razpoložljivost hranil. Zaradi tega je določanjenjihove ustreznosti kot nadomestka za mineralna gnojila bolj zapleteno. Pri dušiku  moramo upoštevati, da je ga je med rastno dobo razpoložljiv le del. V skladu z uredbo o gnojenju je razpoložljivost govejega gnoja v poljedelstvu 60-odstotna.  Pri osnovnih hranilih, kot so fosfor, kalij in magnezij  je prav tako dobra razpoložljivost. Vsebnost žvepla v organskem gnoju ni prikazana in finančno ovrednotena. Pri spomladanskem gnojenju žit in oljne ogrščice zato pri mineralnem  žveplu ne varčujmo. Žveplo iz gnoja pa je organsko vezano in bo rastlinam na voljo šele od maja naprej.

 Vrednost gnoja

Izračune vrednosti gnoja smo dobili tako,da smo npr. vrednost  snovi v gnoju  molznic  multiplicirali z ustreznimi  cenami osnovnih elementov vmineralnih gnojilih. Tako smo dobili v seštevku za gnoj molznic ceno 12,5 evra /m3, in gnoj bekonovo 17 evrov/m3. Te vrednosti pa še ne vsebujejo slabosti, ki so povezane z gnojem:50 evrov dodatnih stroškov po hektarju za raztros, neuravnotežena vsebnost hranil in neenako delovanje, tveganje zaradi odloga raztrosa, npr zaradi vremenskih pogojev, zmanjšanje pridelka zaradi širših kolesnic po njivi, večji stroški zaradi dodatne dokumentacije za uporabo npr dokazovanje uporabe do zgornje dovoljene meje dušika 170 kg/ ha. Pri razvozu 20 m3 gnoja som izračunali še dodatne stroške 4 evre na kubičen meter gnoja.

Cenovni pritisk

Cene mineralnih gnojil bodo glede na izjemno zvišanja cen zemeljskega plina in prevozov ostale spomladi zelo visoke. Kljub višjim stroškom se zaradi slabše založenosti povpraševanje po mineralnih gnojilih na svetovnem trgu povečuje. To dodatno zvišuje cene, in zato so se zvišale tudi cene gnoja in po njem  povečalo povpraševanje. Za posestva s presežki gnoja to pomeni dodaten zaslužek, če imajo kupce v neposredni  bližini, na kar morda niso niti računali.

Dokup gnoja je za kmetije vsekakor zanimiva možnost, saj se obnese v korenovkah in sladkorni pesi,čeprav je treba količino omejiti, v veliko primerih je treba upoštevati zgornjo mejo za fosfate. Presežki gnoja so lahko skladiščeni še v drugih kulturah, ki so bile doslej gnojene izključno z mineralnimi gnojili. Tudi za krompir je smiselna uporaba gnoja, pri pridelavi žit pa je gnojenje odvisno od sestave gnoja- za krmna žita ga lahko brez skrbi uporabite več, za krušna  žitih pa je potrebno uporabo gnoja omejiti  na začetek sezone. V vsakem primeru pohitite tudi z nakupom gnoja, če ga želite dobiti še spomladi.