Kako bi bilo videti kmetijstvo, če bi bili na svetu le  vegani? Kaj bi pridelovali in  kakšne bi bile cene?Dejstvo je, da je število veganov, ki se tako le »počutijo« veliko večje od resničnih veganov. To je gotovo tudi posledica predstavitev v medijih in verjetno tudi trenutnih družbenih trendov.Toda 1. oktobra, na svetovni dan vegetarijance si  je agrarheute  zastavil vprašanje, kaj pa, če bi bili vsi vegani – ali vsaj vegetarijanci – in kaj to pomeni za kmetijstvo?
Dobra stvar je, da so nekateri znanstveniki in strokovnjaki o tem že razmišljali. In prišli so do zanimivih rezultatov. Eden prvih, ki je preučil to temo, je bil Marco Springmann z univerze v Oxfordu. V študiji leta 2016 je preučil posledice celovite spremembe prehranjevanja za podnebje, zdravje in okolje.
Površine v velikosti Afrike?
Če bi izginile vse rejne živali, bi bilo za obdelavo na voljo približno 33 milijonov kvadratnih kilometrov (to je 3,3 milijarde hektarjev) več zemlje. To je območje, večje od celotne afriške celine. Torej lahko domnevate, da bi v tem primeru ne bi bilo več nedeljske pečenka, ocvrti krompir bi morali pojesti brez klobase, zrezek pa bo nadomestila tofu klobasa ali košček “zelenjavnega mesa”.
Springmann še navaja, da bi, če bi izginila živinoreja za obdelavo na voljo približno 33 milijonov kvadratnih kilometrov (to je 3,3 milijarde hektarjev) več zemlje. To je območje, večje od celotne afriške celine. S površino 30 milijonov km² je Afrika približno trikrat večja od Evrope (10 milijonov km²). Skupaj bi to predstavljalo 22 odstotkov celotne zemeljske površine.
Nemški kmetijski ekonomist Harald Grethe je izračunal, da bi 30-odstotno znižanje cen mesa v državah OECD sprostilo približno 30 milijonov hektarjev obdelovalnih površin. Seveda se takoj postavi vprašanje, ali bi ta območja sploh lahko uporabljali za pridelavo rastlinske hrane. Springmann meni, da je to, ali so ta območja resnično primerna za pridelavo rastlinske hrane dolgoročno odvisno od tega, koliko dela je namenjenega upravljanju tal in namakanju. Alternativa bi bila tudi pridelava rastlin za biogoriva, ​​ki varčujejo z viri, ali vzpostavitev zavarovanih območij za izboljšanje biotske raznovrstnosti.
Obdelovalne površine bi se sprostile, cene žit bi padle
Trenutno je 30 odstotkov svetovnega pridelka žit namenjenega za krmo prašičev in perutnine. V primeru, da bi se te količine sprostile, bi cene padle.
“A takšno razmišljanje je preveč preprosto ,” pravi Martin Hofstetter, kmetijski strokovnjak pri Greenpeaceu. »Dejstvo, da so ljudje danes lačni, ni posledica dejstva, da drugo pojedo veliko mesa, temveč od njihove nizke kupne moči, ker so njihove vlade pokvarjene in za ta del prebivalstva ne poskrbijo, ali pa zaradi vremenskih pojavov, posledica katerih so slabe letine. ” Slednje pa so povezano s podnebnimi spremembami. In še en pomemben vidik: če bi ukinili živinorejo, bi cene kmetijskih zemljišč ter žita in drugih izdelkov iz zelenjave znatno padle. 30 odstotkov v svetu pridelanih žit je namenjenih za krmijo prašičem i in perutnini. Če bi se te količine sprostile, bi imeli prebivalci velikih mest v državah v razvoju še posebej koristi, ker jedo revni ljudje malo mesa in bi si potem lahko privoščili boljši kruh, riž ali pecivo.
Dve tretjini prihodkov prihaja iz živinoreje
V Nemčiji izvirata skoraj dve tretjini vseh kmetijskih dohodkov iz prireje e mleka in mesa. Približno 24 odstotkov tega izhaja iz prireje in predelave mleka.
Za kmete – tako v Evropi kot v državah v razvoju in v vzponu – bi bil takšen razvoj cen zelo neugoden – še posebej, ker bi se izgubil dohodek od živinoreje. V Nemčiji skoraj dve tretjini vseh kmetijskih dohodkov izhaja iz proizvodnje mleka in mesa, delež prihodkov v trgovini na drobno ne bi smel biti bistveno drugačen.
Tudi Andrew Jarvis iz Mednarodnega centra za tropske kmetijske raziskave v Kolumbiji pravi, da bi bila odprava živinoreje dvorezen meč: »V razvitih državah bi vegetarijanstvo zagotovo imelo številne pozitivne učinke na okolje in zdravje. V državah v razvoju pa bi to povečalo revščino, ker prispeva živinoreja v veliko revnih državah bistveni del dohodka. In to ni zadnja težava, vseh pašnih površin ni mogoče spremeniti v njive. Glavni razlog zato je, da se veliko v goveda pase na površinah, ki jih ni mogoče obdelovati. Na višjih legah pa ni mogoče pridelovati žit, veliko pa je za poljedelsko pridelavo nasploh prestrmih.
Globalni razvoj gre v  nasprotno smer
 Da bi do leta 2050 zadovoljili potrebe po hrani za devet milijard ljudi, kolikor bo prebivalstva takrat po oceni FAO, bo treba po vsem svetu pridelati za 70 odstotkov več hrane (rastlinske in živalske) kot sedaj. Po podatkih FAO se je od leta 1970 do 2009 prireja mesa potrojila z nekaj več kot 100 milijonov ton na približno 300 milijonov ton.
Kar zadeva podnebne spremembe, je skupina raziskovalcev Marca Springmanna izračunala, da bi lahko ob upoštevanju prehranskih priporočil FAO (tj. več rastlinske hrane in bistveno manj mesa) toplogredni izpusti iz živinoreje po vsem svetu zmanjšali za 29 odstotkov. Vegetarijanska prehrana bi lahko zmanjšala globalne izpuste toplogrednih plinov za 63 odstotkov, veganska prehrana pa bi vsaj v matematičnem smislu pomenila zmanjšanje emisij za 70 odstotkov. Resnični razvoj pa gre v povsem drugo smer: naraščajoče prebivalstvo in vse večja blaginja povzročata, da se poraba mesa še naprej povečuje. Po podatkih FAO se je od leta 1970 do 2009 prireja mesa potrojila z nekaj več kot 100 milijonov ton na približno 300 milijonov ton. Glede na delež je rast najmočnejša na Kitajskem in v Aziji. Toda tudi v ZDA izračuni OECD predvidevajo, da se bo prireja še naprej povečevala, zlasti perutnine in svinjine.

V Evropi ostaja prireja na enaki ravni ali zmerno upada. Toda prireja in poraba mesa še po vsem svetu naraščata. Trendi vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja  ali celo z “umetnim mesom ” iz epruvete ali rastlinskih izdelkov se lahko malo spremenijo. Vendar so ti trendi v glavnem omejeni na zahodni svet, pa še to le na majhne skupine prebivalstva.