Združenje ekoloških kmetov Nemčije Bioland se že nekaj let zanaša na  nasvete za ohranjanje narave za kmete in od leta 2021 uporablja nov sistem ocenjevanja biotske raznovrstnosti. Ali lahko  na ta način povečajo biotsko raznovrstnost?

 Novembra 2019 je Bioland kot prvo nemško združenje za ekološko kmetovanje sprejelo izčrpne smernice za spodbujanje biotske raznovrstnosti na kmetijah. Te so začele veljati v začetku leta 2021. Na četrtkovi zimski konferenci DLG  je koncept in prve rezultate predstavila Katharina Schertler, ki deluje na področju varstva narave pri združenju Bioland.

Schertler vidi velik primanjkljaj v izobraževanju, povezanem z ohranjanjem narave in biotsko raznovrstnostjo. V kmetijskem usposabljanju ali študijah se ta tema redko obravnava poglobljeno. V praksi se mora strokovnjak večkrat spoprijeti s podjetji, ki imajo težave pri uresničevanju svojih želja po večji raznovrstnosti biotske raznovrstnosti, ker nimajo strokovnega znanja. Bioland se s tem informacijskim primanjkljajem ukvarja že nekaj let.

V združenju nasveti za ohranjanje narave zajemajo stebre informiranja, izobraževanja, praktične raziskovalne projekte in zlasti individualne nasvete v podjetjih. Toda svetovalna služba za ohranjanje narave Bioland, ki obstaja že dvanajst let, je še vedno pogosto omejena. Nasveti so bili doslej osredotočeni na Bavarsko, Baden-Württemberg, Hessen, Spodnjo Saško in Južno Tirolsko. “Še vedno  nismo uspeli oblikovati celovitih nasvetov za ohranjanje narave,” je dejala Schertlerjeva. Pogosto so ovira  finančni viri. Samo  nasvet  pogosto ne more  nadomestiti manjkajočega financiranja. Zanimanje za nasvete o naravnih bogastvih se je v zadnjih letih znatno povečalo – tako na običajnem kot na biološkem območju.

 Obvezne smernice za biotsko raznovrstnosti
Kot nadaljnji gradnik je združenje na začetku leta uvedlo obvezne smernice za biotsko raznovrstnost za več kot 8000 kmetij, ki so članice Biolanda. Cilj smernic je določiti minimalni standard za dodatne storitve za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki presegajo to, kar ekološke kmetije  že počnejo za naravo, okolje in podnebje. Smernica temelji na točkovnem sistemu, ki ločeno ocenjuje posamezne ukrepe, ki so primerni za ta ukrep. Ti segajo od nizkopražnih ukrepov, kot je postavitev gnezdilnic, do vzdrževanja obsežnega travinja do nemehanskega  zatiranja plevela ali ustvarjanja novih krajinskih elementov. “Temelji so postavljeni na  ukrepih in ne na nadzoru učinkov. Ti omogočajo posamezne  rešitve za posamezno podjetje. Ukrepi dobijo vrednost, ki je sestavljena iz naravovarstvene vrednosti, pa tudi iz težav pri izvajanju ali izgube dohodka.
“Kmetje lahko izberejo tisto, kar najbolj ustreza njihovi pokrajini, njihovemu poslovnemu fokusu ali celo njihovim osebnim željam”, je poudarila  Katharina Schertler.
Za vsako območje obstaja ločen katalog ukrepov (npr. njive, travnike, posebne posevke …). Vsak ukrep ima svojo oceno, cilj pa  je vsaj 100 točk.
Kmetija zbira točke, npr. s konstrukcijskimi elementi, travo deteljico, mejicami,  različnimi pridelki ali izobraževalnimi ukrepi.
Prvega aprila bo kmetijam na voljo spletno orodje, v katerem bodo lahko vnašale skupne površine za posamezne ukrepe ohranjanja narave in nato samodejno izračunale njihov rezultat. To mora biti storjeno do 30. junija. V naslednjih nekaj letih s morajo kmetije pridobiti  80 točk, z letom 2023 pa na 100 točk. Sledili bodo naključni pregledi.