Dolenjska postaja v zadnjem desetletju s šopkom zagnane generacije mlajših vinarjev, ki so lestvico pričakovanj in kakovosti dvignili visoko nad cviček, vse bolj prepoznavna po vrhunskih vinih. Med njimi že nekaj časa izstopajo penine, za katere ima ta vinorodna regija poleg ambicioznih kletarjev dober potencial tudi zaradi podnebnih sprememb. Medtem ko postajajo višje temperature velik izziv za pridelavo penina na Primorskem, so v tej nekoliko hladnejši vinorodni regiji noči še vedno dovolj hladne, da se v vinih ohrani svežina in aromatika.

Naravne danosti svojih vinogradniških leg spaja s poglobljenim delom  pod zemljo v prepoznavna in nagrajena peneča in mirna vina zadnjih petnajst let tudi David Kozinc, na družinskem posestvu v Dolnjem Impolju v občini Sevnica. Čeprav sega vinogradništvo na njihovih legah na Dedni Gori daleč nazaj v zgodovino, ko so imeli vinograde tamkaj že salezijanci, predstavlja v svoji družini prvo generacijo, ki se ukvarja z vinogradništvom poklicno. Njegov oče Drago in mama Zdenka sta namreč leta 1987 zasadila prvih 700 trt , a je bila pomembnejša dejavnost na kmetiji (in so jo podedovali od očetove tete) živinoreja, ki so jo opustili v začetku 90-tih let. V bivšem hlevu so po tem, ko je manjša klet ob vinogradih postala pretesna, začeli urejati klet, v kateri je sedaj z novim prizidkom v dveh etažah prostora za 100.000 litrov vina.

Tri generacije družina Kozinc, ki jo predstavljajo Drago in Zdenka, David in Teja (po poklicu pravnica, ki ima s.p, in je doma šele od lani) z otrokoma Zarjo (5) in Sofijo(2) obdelujejo vinograde na Dedni Gori, kjer je bila kmetija Davidovih starih staršev. Travniške in delno celo gozd so začeli leta 2001 preusmerjati v vinogradništvo, ko je Drago izgubil službo in se David vpisal na mariborski kmetijski fakulteti na smer vinogradništvo in vinarstvo. V dveh desetletjih so vinograde razširili na 40.000 trt na osmih hektarjih, še dva hektarja bodo posadili prihodnjo pomlad.

Diploma v domači kleti

David pove, da je njegova vinarska kariera šla čez manjši ovinek- srednjo gradbeno šolo, kjer je kmalu ugotovil, da ga veliko bolj zanima vinogradništvo in vinarstvo. Toda preusmeril se je šele  s študijem, in na štajerskem dobil prve smernice. “Moja prva vina so bila zato sprva kar malo »štajerska« posebej rumeni muškat in sauvignon, ki je še vedno prvo belo mirno vino naše kleti, z obema sortama pa se posebej še danes ukvarja malo dolenjskih vinarjev. Ko sem osvojil osnove, pa sem začel razmišljati po svoje in se usmeril na naše pogoje. Prelomnica v načinu razmišljanja pa je bilo štirimesečno izobraževanje v francoski  regiji Saumur- Champigny v dolini Loare, kjer sem dokončno spoznal, da se želim ukvarjati z vinarstvom. V Franciji sem kletaril tako mirna kot peneča vina, doma pa sem se odločil, da bom prideloval zdrava, čista vina brez napak. Po povratku na koncu študija pa sem sem, namesto da bi zaključil diplomo, popolnoma posvetil svojemu prvemu letniku. Zadnjih šest let pa kletarim avtorska vina, ki imajo pristnost zemlje, sočnost, svežino iz  leg na nadmorski višini med 380 in 480 metrov. “

Z vinogradi obkrožena domačija Kozinc na Dedni Gori

Za razumevanje njegovega dela v kleti so ključne vinogradniške lege – te obdajajo vse štiri strani nekdanje domačije in skoraj vse sorte – modra frankinja, žametna črnina, modri pinot, chardonnay, sauvignon, rumeni muškat in rumeni plavec- so posajene delno na hladnejši severni in vzhodnih in toplejši južni legah. Na južni legi je grozdje slajše, vsebuje manj kislin, na severu in vzhodu pa nekoliko višje in vino z nekoliko nižjim alkoholom. Namesto več trgatev iste sorte ima David zato več dela v kleti, saj vinificira vsako sorto iz vsake lege posebej in jih sestavi po vrenju oz. zorenju v harmonično celoto.

Nenehno ropotajo stroji…

Vinogradi so zatravljeni in sajeni gosto, povprečno 4800 trt po hektarju, na enošparonski vzgoji (guyot). Vsem legam bi v svetu rekli herojsko vinogradništvo, ekstremna pa je južna lega Skale, na kateri zori modra frankinja za strukturno vino iz barika najvišje kakovosti.

David Kozinc na legi Skale

” Po trti stisnemo za to vino le med 3 dcl in 3,5 dcl najboljšega grozdja, ki ostane po tem, ko ga večino predhodno poberemo za rose ali svežo frankinjo. Modra frankinja pa še vedno predstavlja okrog četrtino trt, a njen delež pada. Prednost naše kmetije je, da je na samem, na vseh desetih hektarjih pa v tleh sama skala, apnenec in zemlja zato zelo dragocena. Že na pol metra globine trta naleti na matično kamnino in se mora za hrano znajti, koreninski sistem zato hitreje razvije v globino. Kljub temu, da so vinogradi stari šele 20 let, naša vina hitro postanejo mineralna, v lesenih sodih lahko zorimo frankinjo, pa tudi chardonnay in sauvignon že iz deset let starega vinograda,” pojasni David, od kod prihaja prepoznavna in za Dolenjsko netipična kompleksnost njihovih vin.

Naložbe v vinograda na teh strminah so izjemne drage, okrog 100.000 evrov po hektarju, tri četrt od tega so stroški za zemeljska dela. « Že vsa leta pri nas nenehno ropotajo stroji. Naš cilj je zaokrožen kompleks na naši zemlji, ker je večje parcele zelo težko kupiti. To nam je z izjemnim finančnim vložkom tudi uspelo, a gledamo na vinograde kot na dolgoročno naložbe, in tako smo z leti postali večji dolenjski pridelovalci vrhunskih vin. Med domačini sem  bil med prvimi, ki sem verjel v potencial naših dolenjskih leg, kar so nam zaradi visoke kakovosti vina vloženo začela vračati, in potrdila, da gremo v pravo smer. Dolenjski vinogradniki, ki smo se odločili za odmik od cvička, pa smo postali med slovenskimi pivci prepoznavni in naša vina iskana.

Čeprav smo dobro prodajali že prej, imamo sedaj sladke skrbi, s premalo količino, zlasti penin, ki jih napolnimo v letniku 10.000 steklenic, ” pravi David. V celotnem letniku, ki se je z višjo kakovostjo vin bistveno zmanjšal, na povprečno med 30. in 50.000 steklenic tudi zaradi pozeb v zadnjih letnikih, pa predstavljajo litrske steklenice še vedno polovico pridelka, in sicer cviček in belo zvrstno vino, drugo polovica pa vrhunska  mirna vina in penine, po katerih so najbolj prepoznavni. Vsa vina prodajajo samo gostilnam in restavracijam, penine po 11 oz. 13 evrov z steklenico, kar je za slovenske razmere dobra dodana vrednost. Pred kratkim so začeli sodelovati še z največjim slovenskim distributerjem za gostinstvo na Gorenjskem. 

Triperesna deteljica penin

Klet je Davidov posvečen prostor, v katerem je najraje sam, medtem ko opravi levji delež v vinogradih cela družina, kar se pozna tudi pri njegovih vinih. Željo po klasični penini je prvič uresničil z letnikom 2011, za katero je namenil chardonnay in modri pinot (v zadnjih letnikih je dodal še 5 % rumenega plavca) ki je zorela na kvasovkah 36 mesecev. Po severni legi je dobila ime imenoval nord in je še vedno njihova najbolj gastronomska in v restavracijah najbolj priljubljena penina. Pridružili sta se ji še rose penina iz modre frankinje (80%) in žametne črnine (20%) ter penina blanc de noir, samo iz modre frankinje. Obe zorita na drožeh 24 mesecev, vse tri  so ekstra brut, in vse penine letniške, na trgu pod  enotnim imenom Joker s prepoznavno triperesno deteljico na etiketi, ki je postala zaščitni znak vin  njihove hiše. Vina poleg lepe svežine in bogate sadne aromatike odlikuje  daljši in bogat pokus,  in zlasti za dolenjsko nekoliko višji alkohol 12,5 odstotka.

David in Drago Kozinc

K temu njihov avtor doda zelo pomemben podatek:

 Grozdje za penine trgamo zelo pozno, žametovko in rumeni plavec okrog 10. oktobra, ker želim, da k v vinu ne  prevladuje jabolčna kislina. Pri vseh vinih pa želim, da se pričakovanja, ki jih dobi pivec iz vonja, v nosu, potrdi tudi okus v ustih.

Ta filozofija se odraža tudi pri mirnih svežih, suhih sortnih vinih in zorjenih, polnjenih kot selekcija, ki jo predstavljata chardonnay in sauvignon najboljših letnikov, a trgu je 2018. 

 Vina Kozinc posegajo zadnja leta na ocenjevanjih po najvišjih odličjih: lani je bila frankinja letnika 2017  šampionska na ocenjevanju v Sevnici, penina Zara, rose,  pa je lani zmagala tako na salonu penin v Zagrebu kot Ljubljani, na obeh  salonih se bodo letos maja tudi predstavili.

Vse več gostov in prodaje doma

Kozinčevi imajo na obeh kmetijah veliko odprtih projektov in načrtov, najvišje na seznamu je  trenutno gradnja degustacijskih prostorov na Dedni Gori, z njo bodo začeli prihodnjo pomlad. Pivci bodo lahko uživali  med panoramskim pogledom neposredno med vinogradi. David pa si bo oddahnil, ker bodo degustacije ločene od tehnološke kleti. Za goste in kupce na dvorišču – in teh je zadnja leta vse več- bodo preuredili objekt ,ki je bil uradno vpisan že lata 1885, idejna zasnova zanj je že tako v glavah kot na papirju in  izbrani lokalni arhitekti. Če bodo vinarji lahko končno na široko odprli vrata svojih kmetij, bodo v nadaljevanju izgradili še kakšno prenočišče. S tem se b glavnem kletarju  uresničila želja, da v tehnološki klet ne bo več degustacij.