Cristopher Hansen je postal novi evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja potem ko je 4. novembra uspešno prestal zaslišanje pred odborom za kmetijstvo v parlamentu EU. V svojem pogledu na kmetijstvo je poudaril  42-letni Luksemburžan pomen stabilnega vira dohodkov za kmete in  podpor mladim prevzemnikom.  Zavzema za  nove vire dohodka za kmete, poleg tržnih prihodkov in evropskih neposredni plačil j bi lahko k prihodkom kmetij v večji meri prispevale tudi druge možnosti, kot so plačila za okoljske storitve – posebej omenja ogljično kmetovanje.

Kmetijstvo potrebuje sredstva za posodobitev

Hansen je v svojih odgovorih pred EP jasno poudaril, da mora biti ključni cilj skupne kmetijske politike (SKP) še naprej zagotavljanje prihodkov kmetov. Vendar pa v zvezi s tem ne omenja izrecno neposrednih plačil. Po njegovem mnenju bi morala sredstva EU bolj spodbujati ekosistemske storitve in koristiti tudi manjšim kmetom. Obenem je poudaril, da kmetije potrebujejo dohodkovno podporo. Zato želi ohraniti močan in ločen kmetijski proračun EU. Luksemburžan tako nasprotuje načrtom Komisije, o združitvi vseh proračunskih delov EU v en sam proračun.  Večkrat se je zavzel za odprtje dodatnih virov financiranja za kmetijstvo, zlasti z vključitvijo Evropske investicijske banke (EIB).  Navedel je študijo EIB, po kateri v evropskem kmetijstvu letno primanjkuje približno 62 milijard evrov sredstev za financiranje potrebnih naložb za posodobitev. Za zapolnitev te vrzeli želi odpreti tudi Sklad za pravičen prehod (JTF) za kmetijstvo.

Dejal  je, da mora biti kmetijstvo  vzdržno z ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika in potrebuje boljše usklajevanje pri podnebnem prilagajanju, odpornosti voda in dobrobiti živali. Zato pa ni potrebna nova zakonodaja, temveč bi bilo potrebno bolj izvajati obstoječo zakonodajo o  varstvu okolja. Zavzema se tudi za krepitev položaja kmetov v prehranski verigi. Med zaslišanjem je Hansen poudaril, da  je EU zelo odvisna in ranljiva pri uvozu krme za živali iz drugih kontinentov. Zato bo spodbujal pridelavo stročnic za živali in uživanje rastlinskih beljakovin kot alternativo živilom živalskega izvora.  Strategijo pridelave beljakovinskih rastlin, posebej metuljnic, bi rad razširil kot  del širšega pristopa k trajnostni živinoreji.

Že dva mandata evropski poslanec

Christophe Hansen se je rodil leta 1982 v mestu Wiltz v Luksemburgu in odraščal na kmetiji . Na Univerzi Louisa Pasteurja v Strasbourgu je magistriral iz geoznanosti, okoljskih ved in upravljanja tveganj. Med letoma 2007 in 2014 je Hansen svetoval nekdanji poslanki Evropskega parlamenta Astrid Lulling pri vprašanjih, povezanih s kmetijstvom, okoljem ter gospodarskimi in monetarnimi zadevami. Leta 2014 se je pridružil stalnemu predstavništvu Luksemburga pri EU in pripravljal luksemburško predsedovanje Svetu EU (2015). V času luksemburškega predsedovanja je predsedoval delovni skupini Sveta za okolje ter med drugim vodil razprave o reformi sistema EU-ETS in predlogu o krožnem gospodarstvu. Leta 2016 se je pridružil Luksemburški gospodarski zbornici, kjer je ustanovil urad za evropske zadeve v Bruslju. Urad je vodil do septembra 2018. . Od marca 2017 do avgusta 2018 je bil tudi član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora za Luksemburg Hansen je septembra 2018 nastopil mandat poslanca Evropskega parlamenta, kjer je deloval v odborih za mednarodno trgovino ter okolje, javno zdravje in varnost hrane.

Ključna generacijska prenova

Ker prihaja s kmetije, je svoje izjave o prihodnji SKP večkrat povezal s prakso. Vprašanje o večji podpori kmetom, se je Hansena očitno dotaknilo osebno, saj je njegov brat, naslednik njihove  družinske kmetije, lani pri komaj 55 letih doživel nesrečo, ki je bila po mnenju politika vsaj deloma posledica stresa pri delu. Hansen ima tudi prednost, da je že kot dosedanji poslanec v Evropskem parlamentu blizu tej instituciji in je hkrati tekoče odgovarjal poslancem v treh jezikih- francoščini, nemščini in angleščini.Generacijska prenova v kmetijstvu je eno ključnih vprašanj za prihodnost kmetijstva  po mnenju evropskega kmetijskega funkcionarja. V skladu s tem je treba izboljšati podporo za mlade kmete. Hkrati je poudaril  vlogo žensk na podeželju. Njihov dostop do podpore SKP in posojil mora biti veliko lažji.

Za vstop Ukrajine v EU

Na vprašanje o njegovem mnenju o pristopu drugih držav k EU je politik EPP izjavil, da bi se EU kot geostrateški akter v kmetijskem sektorju okrepila zlasti s pristopom Ukrajine. Zlasti bi se lahko povečala njena vloga pri podpiranju zanesljive preskrbe s hrano na svetovni ravni. Prav tako bi se povečala strateška avtonomija EU pri oskrbi s hrano, krmo in biomaso. To velja tudi za razpoložljivost dragocenih kmetijskih zemljišč. Hkrati je Hansen opozoril na izzive za sedanji sistem subvencij. Vendar je bil prepričan, da jih je mogoče premagati, kot se je to zgodilo že v prejšnjih krogih širitve. To ni prvič, da mora EU razmišljati o prihodnosti SKP.