Na kmetijskih zemljiščih nastajajo izpusti toplogrednih plinov zaradi intenzivne rabe in spremembe rabe, z dobrim gospodarjenjem pa je mogoče v kmetijskih tleh odvečni ogljikov dioksid (CO2) tudi skladiščiti. Ta tematika je zato postala  eno od pomembnih vprašanj boja proti podnebnim spremembam in prihodnjega obdobja skupne kmetijske politike 2023-2027.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naročilo študijo in ocene preteklih kmetijsko-okoljskih podnebnih ukrepov (KOPOP) z vidika povečanih ponorov ogljika na kmetijskih zemljiščih in pripravljena bo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (Skrb za podnebje), ki ga vodi Gozdarski inštitut. Pod njegovim okriljem je le-ta pred kratkim izvedel spletno delavnico o kmetijskih tleh kot mediju za vezavo toplogrednega CO2 z vidika hitrejšega prehoda iz konvencionalnega v trajnostno kmetovanje.

 Dosedanji KOPOP ukrepi, ki so bili financirani v različnih kmetijskih dejavnostih- v sadjarstvu, vinogradništvu, poljedelstvu, hmeljarstvu, so po oceni pedologov prispevali k povečevanju trajne organske snovi ( TOS) v tleh. Poleg obdelanih zemljišč so v analizo vključili tudi ekstenzivne in grbinaste travnike, steljnike, planinske pašnike, visokodebelne travniške nasade z vidika varovanja habitatov in priporočili, katere ukrepe izvajati v bodoče.

 » V preteklosti so bila tla v Sloveniji spregledana, od leta 2015 pa daje MKGP vse večji poudarek študijam, monitoringom in zbiranju podatkov o povečevanju vezave ogljika v tleh, saj se brez pregledov lokacij na terenu in pravih podatkov temu področju ni mogoče posvetiti. Iritira pa me to, da ne gledamo na naš kmetijski prostor celovito, marsikaj smo zanemarili, kar je bilo v preteklosti vzpostavljeno. Iz zanemarjenih kmetijskih zemljišč, ki so ponovno mokra, iz tal izhajajo toplogredni plini, saj je znano, da je metan 27-kratni ekvivalent ogljikovega dioksida,« je med drugim poudaril dr. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta Slovenije , ki je podrobneje predstavil lastnosti tal, pomembne za vezavo ogljika, ogljikove ciklus in organsko snov v kmetijskih tleh v Sloveniji.  

O kroženju ogljika skozi tla in povečanju njegovega ponora je bilo narejenih precej študij tudi na globalni ravni, tako ena izmed njih iz leta 2008 navaja, da je v tleh skladiščenega 2500 gigaton. Drugi vir- publikacija EU pa , da ga je v tleh v svetu 1580 gigaton. Prehranske verige omogočajo to skladiščenje in sproščanje in so nujne za delovanje kopenskih ekosistemov. Obenem so razlog za lokalno kroženje ogljika, iz katerega ga je potrebno čim več spraviti v tla.

Ekosistemski pomen organske snovi

Tla zadržujejo in so pomembna postaja ogljika v kroženju, pa tudi vir ogljika skozi netrajnostne kmetijske rabe. Zato je sedaj naloga kmetijskega sektorja, da ga za svojo in splošno korist vrne v tla skozi trajnostne kmetijske prakse, v oblik trajnejšega humusa oz. trajne organske snovi ( TOS), ker opredeljuje splošno rodovitnost tal in izjemni spekter ekosistemskih vlog. Le-ta je prvi in bistveni kazalnik kmetijske in ekosistemske kakovosti tal in aktivno sodeluje v vseh pedogenetskih procesih, v katerih nastajajo minerali, ključni z vezavo atmosferskega ogljika. Prav tako delež TSO vpliva na intenzivnost preperevanja kamnin in omogoča migracijo snovi, ki bi bile sicer v tleh nemobilne. Omogoča tudi tvorbo strukturnih agregatov, humatov, sodeluje pri zmanjšanju deleža nekaterih kovin v tleh in je hrana rastlinam. Tj. humus obenem predstavlja skladišče, ki je sposobno vezati in izmenjevati hranila.  Brez organske snovi so tla izjemno občutljiva na erozijo, nezračna, razpokana, zaskorjena, slabo zadržujejo vodo, slabo obdelovalna, v njih pa je slab še toplotni režim. Del humusa so tudi fitohormoni, ki zavirajo oz. pospešujejo rast rastlin, zanje je tudi vir vitaminov in celo antibiotikov. Posledica organske snovi v tleh pa je tudi sposobnost čiščenja tal, in vezave težkih kovin, oz. nevtralizacije škodljivih snovi, ter razgrajevanja različnih onesnaževal. Z vidika vezave ogljika pa je središčna točka organo-mineralni kompleks – gre za povezavo organske snovi trajnega humusa, preperelega in mineralne komponente tal, t.i. sprstenine. Takšni horizonti so posebej značilni za kmetijska tla, in če so ta dobra, so horizonti prsti precej debeli.

 V Sloveniji 90 ton/ ogljika po hektarju

 V okviru sistematičnih raziskav o ogljični bilanci oz. izpustih na nacionalni ravni, je tudi  kmetijstvo zavezano k analizam zalog ogljika v kmetijskih tleh v Sloveniji. V okviru teh aktivnosti so razvili pregledni način vzorčenja na lokaciji in z njimi pridobili reprezentativne podatke za zadnjih pet let o tem, koliko imamo TOS v zemljiščih v različnih kmetijskih rabah.

Povprečna zaloga ogljika v Sloveniji je 90 ton/ po hektarju, nadpovprečno zaloga pa na zemljiščih z drevjem in grmičevjem, travnikih, na zaraščajočih površinah in na neobdelanih tleh. Podpovprečna je vsebnost ogljika v tleh v sadovnjakih in vinogradih, kjer je nižja vsebnost povezana že s samo mikrolokacijo.

V Sloveniji je glede na splošna priporočila vsebnost TOS dobra, a jo je mogoče izboljšati, nadaljnji koraki gredo v smer povečevanja kmetijskih praks, ki povečujejo vezavo oz. sekvestracijo CO 2. Za zasnovo ukrepov oz. priporočil konkretnih praks pa je potrebno upoštevati sposobnosti vezave oz. ponora v posameznih talnih tipih in u druge naravne danosti ( kot so globoka, plitva, peščen, tla idr,., poenotenje ukrepov bi bilo namreč iz strokovnega vidika zaradi različnih naravnih danosti neprimerno. »Na mizi strokovnjakov se bodo najbrž znašli tudi kompromisi, kot je ta, ali je bolje zemljišča trajno zatraviti ali dovoliti njivsko rabo- saj je pomembna osnovna naloga kmetijskega sektorja prehranska varnost, » je še dodal dr. Vrščaj.