Evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojchiechowski je minuli teden predstavil novi finančni poračun za kmetijstvo v obdobju do 2021-2027, cilje pa je predstavil tudi komisar za okolje in ribištvo Virginius Sinkevičiu.

Wojchiechowski je poudaril, da sta kmetijstvo in SKP strateškega pomena za zanesljiva preskrbo s hrano v Evropi. Temu sektorju je zato treba zagotoviti ustrezne finančne podpore prek skupne kmetijske politike (SKP) in kmetijskemu sektorju v okviru uresničevanja zelenega dogovora omogočiti, da bodo lahko kmetje realno izpolnjevali zaveze trajnostne pridelave. V primeru pandemije in vse večje gospodarske krize se je treba spoprijeti tudi s finančnimi posledicami brexita. Novi predlog za večletni finančni okvir 2021–2027 znatno povečuje sredstva za skupno kmetijsko politiko za 26,4 milijarde evrov. To pomeni, da bo sektor vsako leto prejel dva odstotka več sredstev, kot jih je dobil leta 2020. Z novimi viri bo sektor tudi bolj odporen na zunanje pretrese, hkrati pa bo še naprej koristil enotni trg.

Med korona krizo so bili posebej močno prizadeta ribiški sektor in ribogojstvo. Trgi so bili moteni in številna podjetja so zaradi zastoja utrpela velike gospodarske izgube. Za številne obalne skupnosti, ki se preživljajo z ribolovom, so bile razmere izjemno težke. Evropska komisija je od začetka krize ravnala odločno, neposredna skrb je bila zagotoviti, da ta kratkotrajna motnja ne bo povzročila dolgoročne socialno-ekonomske škode, kot so stečaji in večje izgube delovnih mest v obalnih skupnostih, je dejal Sinkevičiu.

Ribištvu 500 milijonov evrov več

Kot prvi korak je Komisija predlagala prvi reševalni sveženj, usmerjen k spodbujanju naložb z zbiranjem razpoložljivih denarnih rezerv v evropskem strukturnem in naložbenem skladu. Ta predlog je razširil obseg vzajemnih skladov in zavarovanja staleža ribogojstva v okviru Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo na nadomestilo izgub zaradi krize. Kot drugo je Komisija že sredi marca okrepila ukrepe za podporo splošnemu gospodarstvu z novim začasnim okvirom državne pomoči, namenjenim ribištvu. Državam članicam je omogočila, da podprejo svoje ribiče in predelavo v višini do 120 000 evrov. Komisija je po intenzivnem usklajevanju s sektorjem in drugimi institucijami predlagala drugi paket reševanja. Uvedla je spremembo Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo za podporo ribičem. in ženskam z začasnim prenehanjem dejavnosti. Predlog, ki so ga zakonodajalci pripravili in nato sprejeli v rekordnem času, je vključeval tudi nadomestilo ribogojcem in sektorju za predelavo rib ter pomoč za skladiščenje organizacijam proizvajalcev. Hkrati so zmanjšali birokracijo,da bi države članice čim prej lahko izvajale te ukrepe. Cilj teh začetnih ukrepov je bil preprečiti gospodarsko krizo v sektorju.

Sedaj, ko je gospodarska aktivnost po vsej Evropi počasi obnovljena, prehaja sektor na drugo stopnjo ukrepov, ki bo podprla okrevanje in, priprave sektorja, da bo bolj odporen na prihodnjo krizo.

“Pri pripravi paketa za obnovitev smo vedno vedeli, da svojih ribičev in žensk, obalnih skupnosti, ki nam lovijo hrano iz morja, ne moremo pozabiti niti v najbolj težkih časih. In nismo jih pozabili.”

Prejšnji teden je Komisija predstavila načrt okrevanja, v okviru katerega je Evropski sklad za pomorsko ribištvo po letu 2020 okrepljen z dodatnimi 500 milijoni evrov. To je povečanje za več kot 8 % v primerjavi s prvotno predlaganim proračunom v letu 2018.Komisija bo tesno sodelovala z državami članicami pri oblikovanju njihovih programov. Namen tega dodatnega financiranja je okrepiti odpornost ribiškega sektorja in zagotovi krizno upravljanje v prihodnosti. V tem pogledu bodo vsa sredstva iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo še naprej spodbujala doseganje gospodarskih, socialnih in okoljskih ciljev skupne ribiške politike. Doseganje trajnostnega ribolova je naložba v odpornost sektorja in v prihodnost naših ribičev. Naložbe, ki jih podpira ESPR, bodo zato vedno prispevale k ciljem Evropske zelenega o dogovora, vključno s strategijami za biotsko raznovrstnost do leta 2030, je sklenil Sinkevičiu.