Članice EU so si z akcijskim načrtom ekološkega kmetovanja (ANEK), ki ga je Komisija sprejela marca 2021, zastavile cilj, da bodo sedanjih 9,1 odstotka kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko pridelavo, povečale do leta 2030 na 25 %. Delež v ekološko pridelavo vključenih površin je med državami sedaj zelo različen – od skorajda nič na Malti pa do 25 % v Avstriji. Ne glede na aktualne geopolitične razmere – Komisija  je zaradi ukrajinske vojne in posledično zagotavljanja večje prehranske varnosti odobrila opustitev nekaterih okoljskih ukrepov v letu 2023 in tako odprla možnost za pridelavo žit na dodatnih 1,5 milijona hektarjev – vsaj na deklarativni ravni EU od začrtanih ciljev v eko pridelavi ne odstopa.

V duhu približevanja izvajanja novih strateških načrtov skupne kmetijske politike (SN SKP) od leta 2023 do 2027, ki bodo potrjeni do konca leta, je 22. in 23. junija v Firencah potekala delavnica o spodbujanju preusmeritve v ekološko kmetovanje. Komisija je v okviru ukrepa Evropskega inovativnega partnerstva, namenjena v glavnem prenosu znanja in dobrih praks, povabila na dogodek okrog sto udeležencev, od tega kar tretjino kmetov z uresničenimi inovativnimi projekti. Ostali udeleženci pa so bili strokovnjaki za razvoj podeželja iz Bruslja in nacionalnih ravni ter predstavniki različnih civilnih in strokovnih organizacij na podeželju od Irske do Bolgarije.

Glavni argumenti za širitev ekološkega kmetovanja so, da le-to prispeva k zmanjšanju uporabe mineralnih in kemičnih gnojil, pesticidov in protimikrobnih sredstev. Tovrstni način kmetovanja prav tako pozitivno vpliva na podnebje, okolje, ohranjanje plodnosti zemlje, biotsko raznovrstnost in dobrobit živali. Ekološka pridelava ima zato pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev, določenih v evropskem zelenem dogovoru ter strategijah Od vil do vilic in biotske raznovrstnosti. Prispeva lahko tudi k pravičnim dohodkom kmetov in razvoju podeželja. Ekološkemu kmetovanju in hrani so vse bolj naklonjeni tudi kupci, čeprav je povpraševanje odvisno od kupne moči, ki zadnje mesece kopni z visoko inflacijo. Vendar pa se je delež porabnikov, ki prepoznavajo višjo kakovost ekoloških izdelkov, v zadnjem desetletju v EU podvojil. Med cilji je tudi povečanje deleža ekološke hrane v javnih ustanovah in evropski šolski shemi, preprečevanje poneverb ekoloških izdelkov na trgu (prek sistema OLAF), podpora kratkim oskrbnim verigam ter zniževanje okoljskega odtisa.

Suzana Gaona Saez z oddelka za raziskave in inovacije pri Direktoratu za kmetijstvo in razvoj podeželja je v Firencah izpostavila, da bo v prihodnje v okviru raziskav in razvoja inovacij ekološkemu kmetovanju namenjenih veliko več sredstev. »Kmetje, ki naravo onesnažujejo, prejemajo veliko več denarja kot ekološki kmetje za izvedbo praks, ki naravo ohranjajo. Pomemben vir sredstev je že program Horizon 2021–2027: v okviru 2. stebra- raziskave in inovacije o globalnih izzivih in evropski industrijski konkurenčnosti bo na voljo 10 milijard evrov za raziskave na področju hrane, bioekonomije, naravnih virov, kmetijstva in okolja. Pomembnim temam v ekološkem sektorju pa bo namenjenih 30 % sredstev za raziskave in razvoj, pri razpisih bodo sledili potrebam v praksi. Že v 2021 in 2022 je bilo razpisom za eko kmetovanje namenjenih 240 milijonov evrov (za teme reja živali, poneverbe, digitalizacija idr.). Sledili bodo še razpisi za sodelovanja na področju agroekologije, ki predstavlja živi laboratorij v vseh 28 članicah EU,« je sklenila bruseljska predstavnica.

 V EU je bilo v letu 2020 v ekološko kmetovanje vključenih 14,7 milijona hektarjev površin oz. 9,1 % kmetijskih obdelovalnih površin, od tega največ, 2,4 milijona hektarjev, v Franciji. Delež vključenih površin se je v obdobju od 2011 do 2020 povečal za 62,1 % oz. 7,5 milijona hektarjev. 6,78 milijona hektarjev predstavlja trajno travinje in 6,24 milijona obdelovalne površine. Na EU ravni je ekološkemu kmetovanju v programskem obdobju 2014–2021 namenjenih 44,8 milijarde evrov.

FIESOLE – PRVA BIOREGIJA V ITALIJI

Firence kot gostitelj niso bile izbrane naključno, saj se Toskana lahko pohvali kot izjemno cenjena turistična in kmetijska, zlasti vinarska regija s 141.762 hektarji kmetijskih površin v eko pridelavi, pri čemer je 86.333 hektarjev v preusmeritvi, kar predstavlja 38 % vseh kmetijskih obdelovalnih površin regije.

 Konec leta 2021 je bilo v Toskani 8959 ekoloških kmetij, v preusmeritvi jih je še 700. Kmetijska Toskana uveljavlja najvišje kmetijske standarde in zaščite naravnih virov in daje na trg visokokakovostne pridelke oz. izdelke. Ekološkemu kmetovanju so zato v obdobju 2014–2021 na regionalni ravni namenili 150 milijonov evrov sredstev iz programa razvoja podeželja 2014–2022 za Toskano, ki je težak v celoti 1,25 milijarde evrov (za celotno Italijo pa 2,9 milijarde evrov.) Lani in letos pa je Toskana namenila temu ukrepu še dodatnih 100 milijonov tako že certificiranim kmetom kot tistim v preusmeritvi.

Eden pomembnih ciljev v ekološkem sektorju je olajšanje preusmeritve kmetov, saj imajo pri tem veliko birokratskih in praktičnih težav. Toskana je zato razvila instrument bioregije in Fiesole, kmetijsko predmestje Firenc, je bilo prvo, ki so ga kot bioregijo, ki poleg kmetijstva vključuje tudi akvakulturo, priznali v Toskani in uradno potrdili z nacionalnim zakonom letos marca. Temu zgledu sledijo sedaj številna območja v Toskani in državi. Zakonodaja na nacionalni ravni pa vključuje zahteve za bioobmočja na nacionalni ravni kot orodje za celotno državo.

Kot je predstavil Gianluca Barbieri, izvršni direktor za kmetijstvo in razvoj podeželja v regiji Toskana in vodja bioregije Fiesole, je bioregija predvsem orodje za razvoj in večjo konkurenčnost kmetijstva na osnovi ekoloških praks. Zakonodaja, ki so jo pripravili za bioregije, uvaja orodja za dialog med deležniki v regiji za hitrejši razvoj kmetijstva in kmetijskih območij in kmetijskih podjetij, ki sledijo ekološkim praksam v pridelavi in reji živali. Ekološko območje (bio-district) je lahko ustanovljeno na ozemlju, na katerem je v eko pridelavo vključenih najmanj 30 % kmetijskih zemljišč. Območje pa je potrjeno s sporazumom med javnimi in zasebnimi organizacijami, akreditiranimi na ravni regije in vključene v območni gospodarski projekt. V bioregijo mora biti vključena najmanj tretjina občin, ki se strinjajo, da bodo ohranjale okolje in naravne vire, in najmanj tri kmetije.

REKO – USPEŠEN POSLOVNI MMODEL PRODAJE ŽE V 20 DRŽAVAH

Pomoč kmetom pri prehodu v ekološko kmetovanje je v članicah zelo različna in odvisna tako od organiziranosti in uspešnosti strokovnih svetovalne služb v kmetijstvu kot pripravljenosti kmetov za medsebojno sodelovanje. Poleg zahtev po dodatnem znanju pa se kmetje pri preusmeritvi v eko srečujejo s številnimi praktičnimi in birokratskimi težavami, kot je priprava celovitega poslovnega načrta. Razdrobljenost površin marsikje onemogoča vključitev celotnih posestev, prav tako potrebujejo novo strategijo trženja, saj izgubijo večino kupcev konvencionalnih pridelkov.

Thomas Snellman iz Finske je predstavil svojo izvirno platformo trženja Reko. Na svoji ekološki kmetiji v Jakobstadtu v zahodnem, švedsko govorečem delu države obdeluje 32 hektarjev in ima še 20 hektarjev gozda. Na živinorejski kmetiji ima 35 krav, ki so celo leto zunaj, certifikat pa ima od leta 1990.

Thomas Snellman, kmet iz Finske je predstavil svoj brezplačni poslovni model REKO, ki uspešno deluje že v 20 državah

Ob preusmeritvi v ekološko pridelavo ga je obisk v Franciji spodbudil, da bi tudi sam tržil neposredno, zato je razvil svojo platformo in poimenoval Reko, ki je zaživela leta 2014. V bistvu gre za trženje prek socialnih omrežij, v glavnem Facebooku, prek katerega kmetje poberejo naročila, živila pa dostavijo kupcem na javne prostore. Snellman je izpostavil, da predstavlja njegov koncept prednost tudi eko kmetom v obdobju prehoda, ko so še v težjem položaju od že certificiranih, saj dobijo plačilo enako kot za konvencionalne pridelke, stroški pridelave pa so višji zaradi nižjih donosov. Preobrazba posla v ekološko kmetovanje je po njegovih izkušnjah dolgotrajen proces, zlasti ko gre za iskanje novih trgov. Prva dostava Reko kroga se je začela v Jakobstadu junija 2013 in mesec dni kasneje v Vasi. Ta dva krožka sta bila edina, ki sta delovala v prvem letu in potreben je bil čas, da se je ideja uveljavila med potrošniki in postala znana. Konec leta 2013 so imeli v teh dveh krogih 400 aktivnih potrošnikov. V letu 2014 je projekt postal znan po Finski in začeli so se novi projekti. Konec leta so imeli na Finskem 27 Reko krogov, v katere je bilo vključenih 12.000 potrošnikov. Rast je bila 3000-odstotna!

Njegovo platformo, ki je brezplačna, uporabljajo kmetje že v 20 državah, celo v Južnoafriški republiki, Avstraliji in ZDA, sam pa veliko potuje in usposablja kmete, kar sploh ni bil njegov namen, saj je skušal pomagati predvsem svoji kmetiji. Glavna prednost je namreč, da so pri neposrednem trženju izločeni stroški posrednikov, kmetje pa ohranijo neposredni stik s kupci in tudi zanje je ta način brezplačen. Reko se je posebej obnesel v ZDA v koronskem času, ko so bile lokalne tržnice zaprte in so lahko kmetje dostavljali na dogovorjena mesta. V nadaljevanju pa so nam gostitelji predstavili bioregijo Fiesole na terenu. (se nadaljuje)