Prihodki od prodaje v letu 2021 so najbolje rasli v poljedelstvu – zlasti med žitarji in pridelovalci oljnic, najhuje je bilo pri prašičerejcih.V poljedelstvu je bil izkupiček zelo visok, za rejce pa je bil položaj precej težji.To kažejo podatki o prihodkih od prodaje in stroških (akontacijah) nemškega Zveznega ministrstva za kmetijstvo in prehrano (BMEL).Preliminarni podatki ministrstva za kmetijstvo kažejo, da so se prihodki od prodaje kmetijskih proizvodov za koledarsko leto 2021 povečali za 5,8 odstotka na 47,4 milijarde evrov. To je najvišja vrednost v zadnjih desetletjih.

Največji problem, s katerim se kmetje trenutno soočajo, so stroški. Toda kako visoki so bili prihodki leta 2021? In koliko so kmetje na koncu obdržali v denarnici? Zvezno ministrstvo za kmetijstvo je konec novembra izdalo prvo oceno prihodkov in stroškov od prodaje. Nato so se prihodki od živinoreje zmanjšali – predvsem zaradi krize na trgu prašičjega mesa, a so kmetje z rastlinskimi proizvodi zaslužili skoraj 18 odstotkov več kot leto prej. Skupni rezultat je, da imajo na koncu kmetje v denarnici več kot leta 2020, čeprav so se tudi skupni stroški močno povečali.

A BMEL bo morda moral ponovno popraviti podatke o stroških, saj je v zadnjih dveh mesecih leta 2021 prišlo do resnične eksplozije stroškov energije, gnojil in goriva, kar verjetno še ni v celoti upoštevano.

Vsekakor pa preliminarni podatki kažejo, da so se prihodki od prodaje kmetijskih proizvodov za koledarsko leto povečali za 5,8 odstotka na 47,4 milijarde evrov. To je najvišja vrednost v zadnjih desetletjih. Hkrati so stroški narasli za 6,5 ​​odstotka na 39,4 milijarde evrov. To je tudi najvišja vrednost v zadnjih desetletjih. Na koncu je razlika med stroški in prihodki okoli 8 milijard evrov. To je celo nekaj več kot lani, a bistveno manj kot leta 2019 z 9,3 milijarde evrov in leta 2017 z 10,3 milijarde evrov. Poleg tega je to le povprečna številka, ki malo pove o razvoju posameznih proizvodnih dejavnosti. Zato si najprej poglejmo razvoj prihodkov od prodaje po proizvodnih panogah.

 
Pridelava žit z rekordnim dobičkom

 
Prihodki od prodaje so se v letu 2021 najbolj zviševal v poljedelstvu – predvsem med žitarji in prodajo oljnic. Izkupiček od prodaje žita v letu 2021 je bil za okoli 42 odstotkov višji kot leto poprej in je znašal okoli 7 milijard evrov. To je tudi najvišji znesek, ki so ga kmetje kdaj zaslužili z žitom, in tudi 1,2 milijarde evrov več kot v prejšnjem rekordnem letu 2012. Prihodki od prodaje pšenice so bili celo za 50 odstotkov višji od prihodkov iz preteklega leta.
Podobno močno so se povečali prihodki od prodaje oljnic in ogrščice – in sicer za 42 odstotkov na slabih 1,5 milijarde evrov. S to kulturo pa so kmetje v letih 2016 do 2017 zaslužili bistveno več denarja, in sicer do 2,2 milijarde evrov, ker so bile obdelovalne površine in žetev takrat bistveno večja kot leta 2021.
Za razliko od pridelovalcev žit je bilo leto 2021 za pridelovalce krompirja še eno izjemno slabo. Po 33-odstotnem upadu v letu 2020 so se prihodki od prodaje spet strmoglavili za 24 odstotkov in se skrčili na le 1,5 milijarde evrov. Pridelovalci krompirja so nazadnje tako malo zaslužili pred sedmimi leti.
Zvezno kmetijsko ministrstvo je določilo tudi okoli 17-odstotno rast prodaje zelenjave – in skupni prihodek v višini najmanj 3,6 milijarde evrov. Tudi pridelovalci zelenjave že desetletja niso zaslužili toliko denarja. Razlog je lahko tudi v naraščajočem povpraševanju v času korone in delu od doma. Nasprotno pa so se prihodki iz sadjarstva močno zmanjšali – za 10 odstotkov na 0,87 milijarde evrov.
Trenutnih informacij o prodaji sladkorne pese za leto 2021 še ni, vendar so pridelovalci te poljščine  verjetno zaslužili več denarja kot leto prej.
Po izračunih BMEL so se proizvodni stroški – tehnično jih imenujejo tudi vmesna potrošnja – v letu 2021 zvišali za 6,5 ​​odstotka, kar je več od prihodkov od prodaje v višini 5,8 odstotka.
Potrebno pa bo popraviti še stroške repromateriala in dela. Upoštevani stroški za gnojila, energijo, semena in rastline ter krmo so se močno povečali, vendar so v primerjavi z realnostjo še vedno relativno zmerni. Hkrati so stroški vzdrževanja strojev in zgradb ostali nespremenjeni. To je očitno v nasprotju z najnovejšimi dogodki. Kljub temu ocena stroškov kaže, daje trend zviševanja kmetijskih stroškov tako navzgor kot še nikoli prej.
Kljub temu – vsaj s čisto statističnega vidika – je od prihodkov, predvsem v poljedelstvu, vsaj po podatkih ministrstva še nekaj ostalo.
Izgube v prašičereji, majhna rast pri mleku
Položaj v živinoreji je veliko bolj zapleten. V povprečju so prihodki upadli za slaba 2 odstotka na slabih 27 milijard, a v drugi največji proizvodni dejavnosti,
prašičereji, je bil padec dramatičen. Pri tem so se prihodki od prodaje zmanjšali za približno 15 odstotkov na 6,95 milijarde evrov, kar je posledica velikega pretresa na trgu, ki sta ga povzročila korona in afriška prašičja kuga (ASF).

Prašičereja kmetom že desetletja ni prinesla tako malo denarja. Posledice kažejo dramatični podatki zadnjega popisa živine z nadpovprečnim številom zaprtih kmetij in bistveno manj prašičev.

Po drugi strani pa se zdi, da se stanje v prireji mleka postopoma stabilizira. Res je, da so se številni kmetje spet znebili krav in za vedno zaprli vrata kmetije. A cene mleka počasi rastejo in prihodki od prodaje v najpomembnejši panogi nemške živinoreje so bili leta 2021 višji za okoli 4,5 odstotka oz. 11,3 milijarde evrov. To nikakor ni povsem jasen, je pa vsaj pozitiven signal. Navsezadnje mlekarji ustvarijo okoli 24 odstotkov celotnega prihodka iz kmetijstva – prašičerejci skoraj 15 odstotkov, žitarice pa tudi okoli 15 odstotkov.
Razveseljuje predvsem razvoj prireje govejega mesa: z rekordnimi cenami iz lanskega leta so se izkupički za pitance kljub bistveno manjšemu obsegu prireje povzpeli za dobrih 11 odstotkov na 3,8 milijarde evrov. Rejci nesnic za
jajca pa so zaslužili skoraj 5 odstotkov manj denarja kot leto poprej, in sicer okoli 1,08 milijarde evrov, pridelovalci perutnine pa so imeli prav tako
dobrih 9 odstotkov manj v denarnici oz. 2,3 milijarde evrov kot leto poprej.
Zvezno ministrstvo je zabeležilo še velik porast prihodka v ovčereji za 21 odstotkov na 0,2 milijarde evrov. Ovčerejci v zadnjih 10 letih niso nikoli zaslužili toliko denarja.