Evropska komisija je  28.10.  potrdila strateške načrte SKP za Hrvaško, Slovenijo in Švedsko. Nova skupna kmetijska politika (SKP), ki se bo  začela izvajati 1. januarja 2023, je usmerjena na   prehod na trajnostno, odporno in sodobno kmetovanje. S prenovljeno politiko bodo sredstva pravičneje razdeljena med kmetije, s poudarkom na malih in srednje velikih družinskih kmetijah ter mladih kmetih. Poleg tega bodo kmetje podprti pri sprejemanju novih inovacij, od preciznega kmetovanja  in do  kmetijsko-okoljski ukrepi. S podpiranjem konkretnih ukrepov na teh in drugih področjih je lahko nova SKP temelj za prehransko varnost in podeželske skupnosti v Evropski uniji.

Nova SKP vključuje učinkovitejši in uspešnejši način dela. Države EU bodo izvajale nacionalne strateške načrte SKP, ki bodo združevali financiranje dohodkovnih  podpor, razvoj podeželja in tržne ukrepe. Pri oblikovanju  strateškega načrta SKP je vsaka država članica izbirala med številnimi posegi na ravni EU, jih prilagajala in usmerjala tako, da bodo ustrezale njihovim posebnim potrebam in lokalnim razmeram. Komisija je ocenjevala, ali je vsak načrt usmerjen k desetim ključnim ciljem SKP, ki se dotikajo skupnih okoljskih, družbenih in gospodarskih izzivov. Načrti morajo biti v skladu z zakonodajo EU in bi morali prispevati tudi k podnebnim in okoljskim ciljem EU, vključno z dobrim počutjem živali, kot je določeno v strategiji  Od vil do vilic in biotski raznovrstnosti.
SKP bo prejela 270 milijard EUR sredstev za obdobje 2023–2027. Trije  odobreni načrti predstavljajo proračun v višini skoraj 9 milijard EUR, vključno z 2,7 milijarde EUR, namenjenih okoljskim in podnebnim ciljem in ekoshemam, ter 227 milijonov EUR za mlade kmete. Vsi trije načrti imajo močno okoljsko razsežnost. Slovenija in Švedska sta skoraj 60 % svojega proračuna za razvoj podeželja namenili okoljskim in podnebnim ciljem.

Slovenski načrt bo med drugim podpiral proizvodnjo obnovljive energije iz kmetijstva, kar bo kmetom omogočilo naložbe v bioplin, biometan in geotermalne vrtine za lastne potrebe. Hrvaški načrt se je odločil obravnavati kmetijske izpuste, , ki v glavnem izhajajo iz ravnanja s tlemi in gnojem, medtem ko se švedski načrt močno osredotoča na  skladiščenje ogljika, biotsko raznovrstnost in trajnostna travišča, pa tudi večanje znanja o trajnostni pridelavi.  Iz sredstev  SKP bo ekološko kmetijstvo podprto s prehodom na 17 %, 14 % in 12 % kmetijskih zemljišč v Sloveniji, na Švedskem in na Hrvaškem.