Korak od prehranske krize?
Šok ob pandemije koronavirusa je v živo razkril vso prepletenost in soodvisnost globalne ekonomske mreže in povzročil zastoj na prav vseh ravneh, čeprav bo kmetijstvo čutilo posledice veliko manj kot tiste gospodarske dejavnosti, ki so se popolnoma ustavile. Karantena, v katero so številno vlade po vsem svetu zaprle prebivalstvo, da bi upočasnile širjenje virusa, je povzročila hkrati močno upočasnitev mednarodnih trgovinskih verig preskrbe s hrano, v mnogih državah so police supermarketov izpraznjene.
Vodje treh svetovnih agencij-FAO pri Združenih narodih, Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Svetovne trgovinske organizacije (WTO) so zato na začetku meseca opozorili na morebitno pomanjkanje hrane po vsem svetu, podražitve hrane bi najbolj prizadele najbolj revne, v lakoti že tako živi 820 milijonov Zemljanov. Krizo lahko vsak trenutek sproži val omejitve izvoza kmetijskih pridelkov in panični nakupi veliki uvoznikov, pa čeprav agrarni ekonomisti na osnovi številk o svetovnih zalogah ključnih pridelkov mirijo, da za to ni potrebe.
Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo naj bi svetovna pridelava riža in pšenice, ki sta najpomembnejša in najbolj prodajana hrana na svetu, letos dosegla rekordnih 1,26 milijarde ton. Ta količina bo presegla skupno porabo in povzročila povečanje zalog na rekordnih 469 milijonov ton. Toda to so samo številke, praktično pa so največje izvoznice žit iz črnomorskega bazena: Rusija, Ukrajina in Kazahstan že uvedle prve samozaščitne ukrepe in začele zmanjševati izvoz žit in moke do konca sezone. Na drugi strani je Irak, glavni uvoznik žit napovedal, da bo kupil 1,0 milijona ton pšenice in 250.000 ton riža, da bi izpopolnili strateške zaloge hrane. Podobno je Vietnam, kot pet največji pridelovalec in tretji največji svetovni izvoznik riža objavil, da bo sam shranil 270.000 ton riža in s tem zagotovil razpoložljivost hrane v primeru motenj v dobavni verigi po vsem svetu, letošnji izvoz v aprilu in maju pa že znižal za 40 odstotkov. Nejasno pa je, kako bo potekala zaradi izolacije prebivalstva skorajšnja žetev riža v drugi največji pridelovalki, Indiji.
V Evropski uniji nas kljub temu ne bi smelo skrbeti, mirijo agrarni ekonomisti s številkami Evropske komisije, ker je stara celina samooskrbna pri večini žit, nižja( 84 %) je le oskrba s koruzo. V primeru slabšega delovanja mednarodne trgovine bi lahko primanjkovalo koruze, soje in palmovega olja. Kmetje so semena, gonila in zaščitna sredstva kupili pravočasno, pravočasno bodo posejani tudi koruza, krompir, sladkorna pesa. EU priredi na skupni ravni tudi dovolj vseh vrst mesa in jajc, za desetin uvozi le drobnice, medtem ko se nekatere države ( Velika Britanija, Francija, Nizozemska) že ukvarjajo s kriznimi ukrepi zaradi presežkov mleka ob padcu porabe. Največji izpad prometa pa bodo imeli v kmetijskem sektorju zanesljivo vinarji in turistični ponudniki na podeželju.
Italiji prinaša dohodek na teh dveh področjih več kot 50 milijonov turistov, soočamo se z izgubo večine posla. Brez delujočega gostinskega sektorja, restavracij in hotelov, potovanj, bo znatno slabše poslovanje vinarjev,” so besede enega od vinarjev iz zahodne sosede, ki je v tej katastrofi najbolj prizadeta.
Drugi člen prehranske verige- velike trgovske mreže, kot so Aldi, Tesco prav tako sporočajo, da hrane ne bo zmanjkalo, ker imajo na vsaki točki – od trgovin do regionalnih distribucijskih središč – do 30 dni zalog, in še za 30 dni v obratih za pakiranje izdelkov. Police pa so bile občasno prazne predvsem zato, ker jih med paničnimi nakupi trgovci enostavno niso uspeli dovolj hitro polniti, saj jim primanjkuje delovne sile, Tesco v Veliki Britaniji bi tako začasno zaposlil 20.000 ljudi. Zaradi omejitve gibanja ljudi je pomanjkanje delavcev postala največja težava v pridelavi zelenjave in sadja v najpomembnejših pridelovalkah Italiji, Španiji, Romuniji, Franciji, Grčiji in tudi Nemčiji. Neregularni sezonski delavci iz severnoafriških in vzhodnoevropskih držav predstavljajo v Italiji in Španiji skoraj petino delovne sile v kmetijstvu, in so potrebni od setve do obiranja. EU je zato sprejela režim, ki omogoča pretok te delovne sile in določila pogoje zaščite delodajalcem, Nemčija pripravlja celoprevoz 40.000 sezonskih delavcev z letali. Realna nevarnost motene samooskrbe obstaja zato prihodnje mesece, prav v evropski “zeleni verigi”, kar je eno zadnjih opozorilo tudi slovenskemu kmetijstvu, da mora odmeriti pridelavi zelenjave več od sedanjih skromnih štirih odstotkov kmetijskih zemljišč oz 5400 ha, prav tako pa živilski predelavi in kupcem, da so v krizah najbolj zanesljiv vir oskrbe lokalni ponudniki.