Poročilo skupine Zelenih v parlamentu EU kaže, da se v nekaterih vzhodnoevropskih državah  kmetijske subvencije EU stekajo v žepe dobro povezanih oligarhov ali velikih kmetij kmetijskih posestev. Obstajajo tudi primeri navzkrižja interesov, nepotizma in celo goljufij.

Študija Zelenih v Evropskem parlamentu izpostavlja obtožbe pri izvajanju podpor kmetijske politike EU v Bolgariji, na Češkem, Slovaškem, v Romuniji in na Madžarskem ter govori o slabem upravljanju, navzkrižju interesov in primerih korupcije. Na Slovaškem je bil celo umorjen novinar, ki je odkril primere goljufij.

Obtožbe so resne: poročilo Zelenih iz februarja 2021 opozarja, da je razdeljevanje kmetijskih neposrednih plačil EU v Bolgariji, na Češkem, Slovaškem, v Romuniji in na Madžarskem izredno sporno. Majhne kmetije in podjetja naj bi bila sistematično prikrajšana v primerjavi z velikimi. Konflikt interesov med nosilci političnih odločitev in glavnimi upravičenci je na dnevnem redu, preglednost in javni nadzor pa sta prešibka. V nekaterih primerih obstajajo tudi jasni znaki goljufije.

Visoka stopnja napak na v Bolgariji

Po podatkih Eurostata je Bolgarija – za Češko, Slovaško in Dansko – država s četrtim največjim deležem kmetijskih zemljišč, ki jih obdelujejo podjetja s prometom več kot 500.000 evrov. Po poročilu Zelenih je bilo v letu 2016 približno polovica neposrednih plačil EU v Bolgariji namenjeno le 2,4 % upravičencev. Tast in svakinja kmetijske ministrice Dessislawe Taneva sta skupaj prejela tudi več kot 500.000 evrov kmetijske pomoči EU. Kmetijsko ministrstvo je to potrdilo, vendar v tem ne vidi navzkrižja interesov.

Poročilo navaja, da so predstavniki bolgarske vlade potem, ko so pregledali okoli 22.000 hektarjev kmetijskih zemljišč glede njihove upravičenost, ugotovili povprečno 10- odstotno stopnjo napak v postopku prijav.

Velik del kmetijskih površin, za katere so lastniki prejeli neposredna plačila EU, pa sploh niso obdelana. Nepravilno dodeljena sredstva bi naj bolgarska uprava vrnila in razdelila med podjetja s pravilno uporabo. V prikritem videu na bivol.bg je ministrica Taneva na vprašanje, zakaj so bila izplačila toliko višja od upravičenih, predstavniku združenja bolgarskih proizvajalcev paprike povedala: »Predlagam, da vztrajamo pri tem, da ni goljufij in da je vse je v redu. V nasprotnem primeru obstaja veliko tveganje, da bi EU znižala subvencije. «

Georgi Vassilev iz Združenja bolgarskih pridelovalcev paprike je povedal, da 60 odstotkov prosilcev laže vladi s pomočjo kmetijskega ministrstva.

Zeleno poročilo opozarja tudi na težave na področju razvoja podeželja v Bolgariji. Leta 2015 so oblasti podelile odobritev za gradnjo turističnih nastanitev do 200.000 evrov za vsak objekt. Na ta način je bilo zgrajenih 288 objektov s sredstvi EU. Kasnejši nadzor je pokazal, da je bila pomoč v celoti upravičena le v 23 primerih. V 158 primerih bi bilo treba pomoč v celoti vrniti. Skupno gre za več kot 20 milijonov evrov.

Navzkrižje interesov na Češkem

Češkega premierja Andreja Babiša, ki je junija 2021 prestal glasovanje o nezaupnici , obtožujejo navzkrižja interesov. Holding Agrofer, ki ga nadzoruje, prejema tudi kmetijske subvencije EU. Babiš je vse očitke zanikal in opozoril: “Ne želimo, da bi naš parlament upravljal Evropski parlament ali zeleni fanatiki.”

Češka ima v povprečju največje kmetije v EU, v letu 2016 je bilo povprečje133 hektarjev. Zeleno poročilo poudarja, da to ni nujno slabo. Poudarja pa, da premier Andrej Babiš in njegov holding Agrofert obdelujeta okoli 115.000 hektarjev in sta leta 2019 prejela 63 milijonov evrov sredstev EU za kmetijstvo. Študija poudarja, da doslej še ni bilo primera, ko bi premier očitno uporabil svoj vpliv za pridobitev ugodnosti pri dodeljevanju subvencij. Kljub temu je možno navzkrižje interesov med izvajanjem kmetijske politike EU na Češkem in gospodarskimi interesi predsednika vlade.

Res je, da je premier nadzor nad Agrofertom prenesel na dve podjetji. Kljub temu je še vedno glavni upravičenec podjetja. Februarja 2017 so češki organi kot previdnostni ukrep začasno ustavili izplačilo kmetijske pomoči iz sredstev programa za razvoj podeželja – ne pa tudi neposrednih plačil – dvema podjetjema v lasti kmetijskega ministra Miroslava Tomana, vendar se izplačilo o teh nadaljuje v zunanji preiskavi od novembra 209.

Na Madžarskem kmetijske subvencije kot sredstvo politične moči?

Poročilo nadaljuje, da imajo na Madžarskem pri zakupu državnih zemljišč in z njim povezanih kmetijske subvencij prednosti politični zavezniki in za širitev baze moči vlade. Merila za oddajo javnih razpisov so tako nejasna, da obstaja prostor za politični vpliv. Od leta 2017 je tudi plačilna agencija za evropske pomoči podrejena kabinetu predsednika vlade.

Bližnji zaveznik predsednika vlade Viktorja Orbana je tako med letoma 2010 in 2014 postal najpomembnejši madžarski kmetijski vlagatelj. Po spopadu z Orbanom leta 2015 se je njegov položaj stalno slabšal. Leta 2018 se je moral odpovedati kmetijskim naložbam, čeprav je bil do takrat eden najuspešnejših kmetijskih vlagateljev v državi.

Še eden od bližnjih prijateljev Orbana, ki leta 2010 ni imel nič skupnega s kmetijstvom, je zdaj eden največjih lastnikov zemljišč v državi in ​​obvladuje okoli 38.000 hektarjev.

Slovaška: primeri goljufij pri vlogah za financiranje

Na Slovaškem – so goljufive vloge in izplačila kmetijske pomoči EU “razširjene”, čeprav se pogostost med regijami razlikuje. Obstajajo primeri vlog za financiranje kmetijskih zemljišč, ki ne pripadajo prosilcem ali niso upravičeni do financiranja ali več prošenj za isto območje. Odločilni dejavnik pri tem je sodelovanje s slovaškim skladom kmetijskih zemljišč. Goljufi so ugotovili, na katerih kmetijskih območij ni nihče zaprosil za subvencije in se in se lahko prijavijo za subvencije. Pri oddaji vloge ni potreben dokaz o lastništvu zemljišča, le izjava, da se te površine uporabljajo v kmetijske namene. V nekaterih primerih so pritiskali na kmete, ki dejansko obdelujejo zemljo, da ne vložijo vloge. 

Nakupi tujcev dražijo romunska zemljišča

Za Romunijo poročilo kaže na nepopolno vrnitev nacionaliziranih zemljišč prejšnjim lastnikom. Čeprav je bil ustrezen postopek, je bil sprva omejen na vrnitev največ 10 hektarjev. Šele v 2000 -ih se je ta zgornja meja dvignila na 50 hektarjev na družino, hkrati pa država ni bila več dolžna lastnikom vrniti prvotnega premoženja. Postopek je bil otežen tudi zato, ker so lokalne komisije preverjale in izvajale vračila, vendar postopek ni bil zelo pregleden. Nacionalna zemljiška knjiga obstaja šele od leta 2015 in vsa območja v Romuniji so zajeta šele leta 2019.

Posledično bi lahko vlagatelji kupili nekaj kmetijskih zemljišč po zelo nizkih cenah. Po romunski študiji, ki jo je leta 2015 naročila Komisija EU, je približno 40% kmetijskih zemljišč v državi – približno 6 milijonov hektarjev – v lasti tujcev, 10% tega izven EU. Med temi vlagatelji je tudi skupina Al Dahra iz Združenih arabskih emiratov, ki je po poročanju tiskovne agencije Reuters iz leta 2018 že lastnica največjih romunskih kmetijskih dejavnosti. Res je, da kupujejo tujci zemljišča tudi zakonito, vendar so njihovi nakupi otežili pridobivanje zemljišč manjšim romunskim gospodarstvom. Med letoma 2016 in 2019 se je povprečna cena zemljišča več kot podvojila s 1958 evrov na hektar na 5128 EUR na hektar.

Romunija se bori proti korupciji

Po podatkih evropskega urada za boj proti goljufijam poročajo romunski organi o več primerih goljufij, povezanih s kmetijskimi sredstvi EU kot v drugih državah EU. Med letoma 2015 in 2018 je nacionalni protikorupcijski organ preiskal primere goljufij v skupni vrednosti okoli 100 milijonov evrov. Med njimi je bilo 90% sredstev EU. Romunska vlada pod predsednikom Klausom Ioannisom je boj proti korupciji postavila kot glavno vprašanje. Vendar pa je tudi tu treba ukrepati: glede na študijo Transparency International bi bila pripravljena petina porabnikov javnih storitev leta 2020 plačati podkupnino, kar je največ v EU.

Komisija EU se na očitke iz poročila Zelenih odziva s splošnim odgovorom, da boj proti korupciji jemlje zelo resno. Države EU so v prvi vrsti odgovorne za izvajanje kmetijske politike EU in izplačevanje subvencij. To je nadzorovano na ravni EU. Komisija je predlagala tudi ukrepe za okrepitev boja proti korupciji. Nazadnje je cilj nove skupne kmetijske politike, o podrobnostih katere se še pogajajo, pravičnejša porazdelitev sredstev EU in s tem zmanjšanje spodbud za zlorabe. Prav tako je treba izboljšati preglednost glede tega, kdo ima koristi od financiranja.