V štajerskih vinogradih so ostale te dni na trtah v glavnem le še pozne sorte, med njimi renski rizling, ki slovi po tem, da zahteva za vrhunsko kakovost kraljeve pogoje. Zaradi zahtevnosti se mu posveča le malo slovenskih vinarjev,  tudi na policah ga ni prav veliko, si je pa prav z njim zgradil ime vinar Boštjan Protner iz Vodol pri Mariboru, vina Joannes, ki  si je zadnja štiri leta zadal še nov izziv, prehod na ekološko vinogradništvo.

Prvi grozdi renskega rizlinga so začeli prihajati v klet  Protnerjevih te dni iz petih hektarjev 40 let starih vinogradov na Celestrini, ki jih imajo v dolgoročnem najemu od mariborske stolnice. V njih pričakuje Boštjan letos najboljši pridelek v zadnjih petnajstih letih. Zdravstveno stanje grozdja je odlično, kisline primerno padajo in vsebnost sladkorja raste. Na svojih osmih hektarjih pa pridelujejo na ekološki način rumeni muškat, laški rizling, chardonnay, sauvignon, zeleni silvanec, modro frankinjo, modri pinot in modro kavčino. Skupaj  pridelajo zadnja leta okrog 50.000 steklenic in tako bo tudi letos.

V delo na kmetiji je vpeta vsa družina Protner, na fotografiji Katarina, Ana, ki je pred kratkim predala krono mariborske vinske kraljice, Boštjan in Mojca.

Čeprav pridelujejo Protnerjevi vino na  družinskem posestvu na mariborski vinski cesti že nekaj generacij, saj je njihova najstarejša klet stara že okrog 250 let, se je z vinogradništvom in vinarstvom začel prvi profesionalno ukvarjati šele sedanji gospodar Boštjan, po zaključku Biotehniške fakultete v Ljubljani. V delo pa je vpeta vsa družina: žena Mojco, hčeri Katarino, in Ana, ki je po dveh letih pred kratkim predala krono mariborske vinske kraljice in sin Martin. Boštjanov oče,  mag. Jože Protner, znani vinarski strokovnjak in bivši kmetijski minister, pa še vedno sodeluje s strokovnimi nasveti v kleti.

RENSKEGA POZNAJO PO CELEM SVETU  

Boštjan Protner se je najprej potrdil z laškim rizlingom – leta 1996 je zanj dobil šampiona za najvišje ocenjeno vino na ocenjevanju v Gornji Radgoni.

»Prvi suhi renski rizling smo pridelali leta 1998, pred tem smo večino vin pridelali kot polsuha in posladka za poslovna darila. Ko se je ta prodaja zelo zmanjšala, smo se morali usmeriti v gostinstvo in takrat je  začel naraščati delež naših  suhih vin. Še vedno pa  imamo posluhi renski rizling, ki ga prodamo več kot suhega, in polsladek rumeni muškat, saj  imajo slovenski pivci izoblikovan poseben okus. Kljub temu, da je na trgu malo samostojnega renskega rizlinga, pa je po nekaterih podatkih z njim posajenih 20 odstotkov štajerskih vinogradov. Vinogradniki so ga namreč sadili, ker so v preteklosti zadruge odkupovale grozdje po razredih in renski je bil v najvišjem cenovnem razredu. Vendar imamo težavo, da renski ni posajen na dobrih legah, saj je opazen trend opuščanja najboljših, strmih leg. Prav tako se mora pri tej sorti vinar odločiti, da ga prodaja  kot samostojno sorto, ker  ni primerna za mešanje z drugimi v litrski steklenici za špricer, kot na primer laški rizling. Moda na Štajerskem pa je šla v zadnjem obdobju  smeri sauvignona in rumenega muškata, ki ju je celo preveč «, meni Boštjan Protner in pojasni, kako nastane njihov kralj vin, znan po značilni terciarni aromi po petroleju, ki se sicer razvije šele med daljšim zorenjem vin. 

» K svežemu vinu dodamo v meji dovoljenih 15 odstotkov vino starejšega vinskega letnika, sedaj je to letnik 2014, z višjo kislino in noto po petroleju, saj je postala cvetica po petroleju naš zaščitni znak. Pivci, ki se z njim srečajo prvič, ga včasih ocenijo kot napako, zato potrebujejo pojasnilo. Za renski rizling so značilne tudi višje kisline, optimalno zanj je 7 g/liter, prav ta  pripomore, da je to vino kralj med vini, saj ga ohrani živega nekaj desetletij, naš pa tudi dlje časa zore na drožeh v nerjaveči posodi.«

Danes vina ne dosežejo dolge starosti, ker preveč vplivamo nanje s tehnologijo, preveč jih čistimo.

V primerjavi z nemškimi renskimi rizlingi pa imajo slovenski nižji delež jabolčne kisline, zato lahko damo naša vina na trg z manj preostanka sladkorja. Ker je to svetovna sorta, v svetu ne potrebuje posebne promocije, tako kot laški rizling. Naš  renski je postal zelo priljubljen tudi v Italiji, kjer sva ga z ženo predstavljala na festivalu vin v Genovi in manjšem festivalu v bližini Bergama. Sedaj gresta na trg suh renski letnika 2018 in polsuh 2019, del letnika 2019 pa je na trgu v zvrsti z laškim rizlingom pod šestimi etiketami štajerski argo. S tem vinom se pripravljamo na dolgoročni izvoz večjih količin vina po nižji ceni kot je za renski rizling,  saj bomo imeli, ko bosta zarodila dva  obnovljena hektarja vinogra, večjo količino vina. Upamo, da bomo letnik 2020 že lahko promovirali na Proweinu in drugih sejmih v tujini, saj so letos zaradi korona krize vse poti in stiki v tujini obstali.  Najbolj se nam pozna izpad prodaje v Belgiji in ZDA kot naših najpomembnejših trgih. Doma prodajamo vina prek treh distributerjev v gostinstvu in v treh večjih trgovskih verigah, povečali pa smo prodajo na dvorišču. Tri leta imamo odprt vinotoč, letos smo na novo uredili teraso, saj gostje radi združijo vino z lepo naravo.«

Zvrst laškega in renskega rizlinga je na trgu pod šestimi etiketami štajerski argo, dolgoročni cilj  te zvrsti  pa so tuji trgi,  za katere bo oblikovana tudi druga etiketa.

NATURA IZ EKOLOŠKE PRIDELAVE

Drugi izziv in vzporedna zgodba hiše Joannes je od 2016 ekološko vinogradništvo. Odločitev zanj je padla z nakupom slike na avstrijski vinski cesti, lastniku le-te je namreč bilo dovoljeno, da jo prenese na vinsko etiketo. Zgodbo za novo etiketo  pa je želel Boštjan začeti na novo že v vinogradu, zato se je z dvema hektarjem vinograda v 2016 usmeril v ekološko pridelavo. Ker  je imel  prvo leto na polovici slab pridelek, je hektar vrnil v konvencionalno pridelavo in se vrnil z njim ponovno v eko v 2017  z več znanja, in po dobrem pridelku  2018 vstopil v letu  2019  v eko z vsemi svojimi vinogradi, na novo pa so posadili tudi  tolerantni sorti johanniter in ranfol oz. štajersko belino, »žrtev« ekološke pridelave pa je postal rizvanec.

»Lažje prodamo dražja vina, najtežje pa prodajamo litrsko deželno vino, ki predstavljajo desetino polnitev in s tem, ko se preusmeriš v ekološko pridelavo, se nekako prisiliš, da delaš več na kakovosti.

Prehod  na ekološko pridelavo ni  bil gladek, potrebno je več znanja in čeprav bi ti vsi radi pomagali, si na koncu odvisen le od sebe – informacije dobiš prepozno, bodisi od soseda ali svetovalne službe. Letošnji izpad pridelka zaradi  pozne peronospore je bil šola.

Še vedno smo rešili letnik, kakovost je dobra, a bi se ga dalo preprečiti z znanjem, izkušnjami in pripravljenostjo na zahtevne vremenske pogoje, kot je bil letošnji dež, s primernim, pogostejšim škropljenja  z bakrom in žveplom. Težave povzroča tudi mušica drozofila suzuki, ki je napadla rumeni muškat, zato bomo drugo leto škropili z glino, ki jo odvrača.«

Ekološko pridelano grozdje je stisnjeno v zvrst Natura, v kateri so rumeni muškat,  laški  in ščepec renskega rizlinga. Iz podaljšane maceracije grozdja je nastalo elegantno, bogato in ne ekstremno tanično »oranžno« vino. Prve serije leta  2016 je bilo le 500 steklenic, za trg sta pripravljena  še letnika 2017 in 2018.

V krogih vinarskih strokovnjakov opaža  Boštjan preveč negativnega »seciranja« vina, red v svojih vrstah pa bi morali narediti tudi ekološki vinarji. » Najbolj me moti, da je danes zelo moderno govoriti o oranžnih vinih, a predpogoj za ta vina je strog nadzor grozdja. Na festivalih oranžnih vin je veliko vinarjev, ki ne pridelujejo ekološko, s čimer se ne strinjam, ker ima vsak možnost, da se dokaže. Verjamem samo certifikatu. Vsak vinogradnik, ki pametno razmišlja, bi moral vsaj poskusiti pridelovati ekološko, in prepričan sem, da je mogoče na Štajerskem večino sort pridelovati tudi na ta način. Ekološki vinarji, predvsem oranžnih vin,  bi morali sami vztrajati na tem, da bi se v  njihovih vinih izmerila vsebnost  histamina, da bi bili na jasnem, kaj ponujajo in bi lahko trdili, da so ta vina bolj zdrava, zdaj pa to vsi trdimo, a nimamo dokaza.«

Med vini Joannes pa naj bi dobil v prihodnje več prostora tudi sorta laški rizling, ki so je na novo posadili 5000 trt, in bo zamenjala najbrž tudi nekaj renskega rizlinga na Celestrini.

 Laški  rizling je zelo nezahtevna sorta, daje stalen pridelek vseh kakovosti,  pri omejevanju le-tega pa ima vino tudi lepo, nežno kislino. Pot do njegove večje prepoznavnosti bi bila, da bi se z njim morali več igrati v kleti. Lahko ga primerjam z vzponom rebule – te se sedaj popije največ sveže, a da je rebula prišla do tja, so ji pomagale vse različice macerirane rebule. Torej je potrebno iz sorte za prepoznavnost zvabiti ekstreme,« razmišlja o prihodnost  Protner, ki ima v kleti  letos tudi eksperiment z rumenim muškatom in muškat otonelom.