Evropski kmetijski ministri so se prejšnji teden sestali v Luksemburgu in pozornost usmerili v razmere na področju kmetijskih trgov, zlasti zaradi razmer v Ukrajini. Izpostavili so vpliv višanja vhodnih cen in razpoložljivost gnojil na proizvodnjo in proizvajalce v vseh sektorjih. Svet je dal Komisiji tudi smernice za opredelitev izzivov in priložnosti na mednarodnih kmetijskih trgih ter se seznanil s skupno izjavo ministrov V4+4 o ogljičnem kmetovanju.

Slovenija z zaskrbljenostjo spremlja negotovost pri rasti stroškov vhodnih surovin in njihovo dostopnost. Posebej to velja za gnojila, energijo in krmo. Slovenska kmetijska mnistrica Irena Šinko je poudarila, da so kmetje v živinorejskem sektorju v zelo težkem položaju. Podobno se tudi poljedelski sektorji soočajo z velikimi izzivi zaradi visokih cen goriva in gnojil.

Zato so do sedaj sprejeti ukrepi pomoči na ravni EU, med katerimi je izjemna izravnalna pomoč namenjena rejcem molznic, da se kmetom olajša nadaljnje delovanje v teh nepredvidljivih časih. Poleg te pomoči v višini 5,2 milijona evrov so pridelovalci v kmetijskem in ribiškem sektorju v Sloveniji prejeli tudi pomoč na podlagi začasnega okvira za krizne ukrepe državnih pomoči, in sicer v obsegu 17 mlijonov evrov. Ker se nadaljuje ruska agresija v Ukrajini in s tem kriza, Slovenija po besedah ministrice podpira načrt Komisije za podaljšanje začasnega okvira za krizne ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu do konca leta 2023.

Svet je dal Komisiji tudi smernice za opredelitev izzivov in priložnosti na mednarodnih kmetijskih trgih, ki izhajajo iz morebitnih večstranskih in dvostranskih trgovinskih sporazumov, ter hkratno zagotovitev zaščite konkurenčnosti kmetijskega sektorja EU. Preglednost pristopa omogoča članicam redno seznanjanje s stanjem pogajanj v imenu EU v zvezi z mednarodno trgovino s kmetijskimi proizvodi s tretjimi državami.

Svet ministrov se je seznanil tudi z informacijo Slovaške o sprejeti skupni izjavi ministrov razširjene Višegrajske skupine o ogljičnem kmetovanju, ki jo je v začetku oktobra podprla tudi Slovenija. Ministrica Šinko je ob tem dejala, da moramo k temu v kmetijstvu pristopiti celovito ter na ravni kmetij poleg ponorov ogljika upoštevati tudi zniževanje izpustov z izboljšanjem upravljanja na kmetijah, kar je zlasti pomembno za živinorejske kmetije.

POBUDA ZA PRENEHANJE USMRTITEV PIŠČANCEV

Na zasedanju je več držav članic Komisijo pozvalo k zagovitvi ustrezne ravni financiranja programov v veterini za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni in na fitosanitarnem področju za preprečevanje vnosa, širjenja in izkoreninjenja karantenskih škodljivih organizmov rastlin. Tej pobudi se je pridružila tudi Slovenija, ministrica je ob tem izpostavila: »Te bolezni lahko pomembno vplivajo tudi na javno zdravje in varnost hrane. Zato je preprečevanje stroškovno najučinkovitejša metoda zatiranja škodljivih organizmov, saj zmanjša potrebo po uporabi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev.« Ministri EU so se seznanili tudi s pobudo Francije in Nemčije za prenehanje usmrtitve samcev piščancev na ravni EU. Slovenija se strinja, da je tema povezana s trajnostnim in odgovornim načinom reje živali in si pri tem želi, da se v novi zakonodaji upošteva vse vidike sprejetja prepovedi.

Svet se je seznanil tudi s pomenom tesnega sodelovanja držav članic pri pripravi evropskega okvira za spremljanje gozdov in strateških načrtov. Po mnenju Slovenje so usklajeni in zanesljivi podatki ključni za boljše politike in pobude, povezane z gozdovi. »Slovenija ob tem opozarja, da dolgoročno spremljanje gozdov zahteva statistično zanesljive podatke, ki so primerljivi skozi čas in med različnimi državami članicami, medtem ko je potreben za spremljanje poškodb gozdov po ujmah v realnem času drugačen pristop, ki temelji v večji meri na podatkih daljinskega zaznavanja.«