Na sedežu Zadružne zveze Slovenije se je minuli četrtek, pod zadružno lipo v središču Ljubljane, prvič predstavilo pet zadružnih vinskih kleti: KZ Brda, KZ Metlika, KZ Krško, KZ Vinakras in KZ Metlika. Dogodek je kot prvega v nizu srečanj pod zadružno lipo pripravila Zadružna zveza Slovenije (ZZS) in napovedala, da bo oživela s številnimi dogodki vrt ob sedežu ZZS, kjer domuje že od leta 1903.

Borut Florjančič, predsednik ZZS, je v nagovoru predstavil: Z

Zadružne vinske kleti  povezujejo 860 vinogradniških družin, obdelujejo 1400 hektarjev in pridelajo 10 milijonov litrov vina. Pomembno je, da so v samem vrhu slovenske in širše vinarske zgodbe, kar potrjujejo priznanja, ki jih redno dobivajo v Sloveniji in svetu. Njihove blagovne znamke so prepoznavne in marsikdaj njihovi kupci niti ne vedo, da posegajo po zadružnih vinih, kar je tudi prav, saj kupujejo kakovost in ta se je potrdila.

Zadružne kleti jo pridelajo na trajnostni način, na domačem trgu pa bomo ostali, ko mogoče kateremu drugemu akterju ta ne bo več tako zanimiv. Te kleti so odličen primer, kaj zadruge zmorejo, kje vse prispevajo, kako oblikujejo uspešne blagovne znamke in ustvarjajo blaginjo za kmete, ki so tako njihovi ustanovitelji, lastniki, upravitelji in dobavitelji in znajo poseči močno prek  meja domačega trga. Kmetijske zadruge so obenem najbolj trajnosten in pravičen poslovni sistem, ki deluje in se razvija za kmete in so sistem številnih vrednot: spodbujajo pravičnost, solidarnost in sodelovanje,” je poudaril Florjančič.

Obrniti trend zmanjševanja pridelave

Vinska let KZ Brda iz Dobrovega je med zadružnimi kletmi največja, povezuje 400 vinogradniških družin, ki obdelujejo 1000 hektarov vinogradov, v katerih pridelajo med 5 in 8 milijonov litrov vina. Kar 45 odstotkov prihodkov pa ustvarijo v izvozu. Silvan Peršolja, direktor KZ Brda je dejal, da je obdobje covida razkrilo številne slabosti modernega sveta. Zadružne kleti, ki so pred desetletji začele z razvojem modernega vinarstva, pa ne pomenijo le količine, temveč so v samem same vrhu kakovosti. « Smo ob zelo konkurenčni italijanski pokrajini Collio in pred leti je bilo razmišljanje, da je dobro, tudi če prodamo samo grozdje po dobri ceni. Toda brez lastnega razvoja blagovnih znamk, in ukoreninjenosti v teritorij, zgodba ne traja dolgo. In zadnjih nekaj let je za vstop v zadrugo čakalna vrsta, kajti prodaja »enkrat levo, enkrat desno«, kar je značilnost pridelave večine kmetijskih pridelkov, ima omejeno vrednost. Domači trg pa je sedaj evropski trg in zato tudi velike želje, da bo politika zagotovila dovolj promocijskih sredstev in da bomo obrnili trend zmanjševanja pridelave. Ko govorimo o subvencijah pa- če prav vrednotimo svoj izdelek, jih ne potrebujemo, a do tja je še dolga pot«.

Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško, s 160 kooperanti in letno prodajo 1miljon litrov vina, v glavnem cvička, je poudarila, da gradijo tradicijo pridelave dolenjskega posebneža iz desnega brega Save. Na Bizeljsko- Sremiškem območju pa imajo svoje vinograde za vrhunska vina. Pred dvema letoma so začeli vina stekleničiti pod novo blagovno znamko Turn- to so  poimenovali po kleti, ki so jo že 1770 leta zgradili grofje Aurspergi. S tremi linijami vin Turn: classic, premium in gourmet pa spreminjajo dosedanji slog vin in dodali mirnim vinom še klasične penine.

Marjan Colja,  je direktor Vinakras in  hkrati  še v.d. direktor Vinske družbe Slovenija zato je poudaril, da  lahko vinarje poveže za promocijo vin doma in v tujini le skupno generično telo, država pa ima tukaj svojo besedo s pripravo strategije za vinogradništvo.

 “Vsaka vinska klet pa ima vina s potencialom, pri katerih mora biti napredek. V naši kleti se trudimo,ohranjamo pristnost in tradicijo, in skrbimo za 120 družin, ki nam prodajajo  grozdje. Skupaj smo v dobrem in slabem, zavedamo se, da letine niso vedno odlične. Imamo najvišjo ceno grozdja- 75 centov /kg, a je še vedno nizka, zato bo treba nekaj narediti tudi v prodaji, trudimo se zmanjšati delež odprtih vin.”

KZ Metlika je največji oskrbovalec gostinstva

Tatjana Malešič, direktorica najmanjše zadružne kleti KZ Metlika, je poudarila, da je covid najbolj njihove prodajne poti, saj so največji oskrbovalec gostinstva v Sloveniji. V letniku kletarijo v največji belokranjski kleti 0, 5 milijona litrov vina, letos ga bodo zaradi pozebe za pol manj. Pod skupno blagovno znamko  povezujejo 120 vinogradnikov, 26 hektarov vinogradov imajo še svojih. Kljub razmeram so  na vinskem področju napredovali in dobili letos nekaj najvišjih nagrad za vina-kar tri od štirih šampionov (za metliško črnino PTP, belokranjca PTP in za chardonnay. Na ocenjevanju v New Yorku so prejeli najvišjo nagrado  (best in show) za modro frankinjo, na Vino Slovenija pa šampiona za suhi chardonnay.

Letošnja trgatev bo skromna, a izjemno dobre kakovost, zato zvišujemo  odkupne cene, zadružne kleti pa niso več socialna podjetja, temveč spodbujajo domačega kmeta in lokala pridelavo s kakovostnimi pridelki in s tem bomo nadaljevali. Zadružni dogodki pa so eden od povezovalnih ključev,” je prepričana Malešičeva.

Vinska klet Emino iz Imenega pa je  edina zadružna klet v Podravju in del KZ Šmarje pri Jelšah. Grozdje odkupujejo do 50 vinogradnikov.

” Pred desetimi leti smo spremenili ime kleti Imeno v hišo vin Emino, tradicijo črpamo iz okolja, večino grozdja odkupimo v Šmarsko- virštanjskem podokolišu in se prek vin uspešno predstavljamo doma in v tujini. Eno od naših paradnih vin je modra frankinja, za katero smo prejeli priznanje tako na Decanterju kot v ZDA, v prodaji pa iščemo svoj prostor pod soncem doma kot v tujini. Letošnje leto smo na Viršanju odprli center za promocijo vin in v svoji kleti združujemo vinarstvo in turizem, vse pa se začne pri vinogradniku in trti,” je dejal Marko Jurak, direktor KZ Šmarje pri Jelšah in povabil na Virštanj.