Reinhard Muster, svetovni vinski prvak iz Gamlitza (Gomilica), Avstrija

Avstrijski Gomilica je najbolj slovita vinorodna občina v južni Štajerski in Reinhard Muster njen vinski šampion. V svetu zmaguje s sorto sauvignon in bogati svojo zbirko odličij tudi z drugimi sortami, npr. laškim rizlingom in chardonnayem. Lani je že drugič postal svetovni prvak na edinem svetovnem ocenjevanju sauvignonov Concours Mondial de Sauvignon s sauvignonom Grubtal Ried 2020 in pred tem z vinom z iste slovite lege na istem ocenjevanju z letnikom 2013. V zbirko mu dežujejo medalje z vinskih ocenjevanj v Evropi in drugih kontinentov, njegov sauvignon Grubtal Ried 2017 je bil prvak na ocenjevanju Internationa Wine Trophy and Spirit v Hong Kongu leta 2019. Meja za njegova vina je dobesedno samo nebo, saj je tudi pilot.

Reinhard Muster je v vinarskem poslu že 25 let, začel je takoj po končani srednji kmetijski šoli v Silberbergu. »Kot edini fant sem odrasel na dvodružinskem posestvu s petimi dekleti, dvema sestrama in tremi sestričnami, zato se vprašanje o nasledniku sploh ni pojavljajo. Po avstrijskem vinskem škandalu leta1986 je bilo na tem območju veliko volje po spremembah in tudi sredstva za naložbe. Denar je bil dobro naložen, vinogradniki pa so uspeli pritegniti tudi nove generacije,« pravi o svojem vstopu v dejavnost. Družinsko posestvo s petimi hektarji vinogradov je postopno povečal na 35 hektarjev.

Leta 2000 je bila cena zemljišča z vinogradom 7 do 9 evrov/m², torej med 70.000 in 90.000 evri/ha. Sedaj stane 200.000 do 300.000 evrov/ha, trenutno cene na Štajerskem mirujejo.

PRIHODNOST V TRADICIONLANIH VREDOTAH

Na vprašanje, ali je bil turizem glavni poriv za razvoj vinarstva, Reinhard pojasni: »Bilo je prav nasprotno, vinarstvo in vinogradništvo sta prispevala k nastanku te lepe regije in k razvoju turizma. Menim, da razvoja na Štajerskem ne bi imeli brez naših kupcev, ki so v vinogradništvu prepoznali potencial tega območja in zato je nastal intenzivni turizem, ki ga je npr. Koroška razvila na osnovi jezer. Mi pa smo vedeli, da je na teh strmih legah potrebno drugačno kmetovanje. Vedno smo turizem celo precenjevali, to je bila tudi moja napaka, ker sem menil, da moramo graditi prepoznavnost štajerskih vin zunaj Avstrije. A ne smemo pozabiti, da je izjemno pomembno oglaševanje od ust do ust v regiji.«

»Že 25 let spremljam razvoj slovenskega vinogradništva, ki je zelo različno po regijah. Toda to, kar najbolj vpliva na različno hiter razvoj, ni podnebje. Gibalo razvoja je mentaliteta ljudi.«

Reinhardov prodor v vinskem svetu z vodilno regionalno sorto sauvignon, ki predstavlja na avstrijskem Štajerskem okrog petino oz. dobrih 900 hektarjev vinogradov, temelji na zavezanosti tradiciji in doslednosti v pridelavi in kletarjenju. Njegovega dela ne usmerjajo trenutni glavni trendi, npr. preusmeritev v ekološko pridelavo, temveč edinstvenost tal, podnebja in človeka, z eno besedo terroir.

»Porabnikom morda že preveč govorimo o eko, demeter in drugih certifikatih in naših posebnostih, ki zanimajo le ožji krog pivcev. Le-te moramo bolj usmeriti k našim naravnim posebnostim. Na Štajerskem s 5000 hektarji vinogradov potrebujemo komunikacijo, ki jo razume predvsem običajni kupec. In ne smemo pozabiti, da velika večina rada popije predvsem svež, aromatsko čist sauvignon.«

POGLED NA TRTE Z NEBA

Razlike in prednosti štajerskih vin v svetovnem merilu zato razloži s ptičje perspektive. Njegovo razumevanje vinogradništva je namreč obogatilo še pilotiranje, za kar se je usposobil pred približno petnajstimi leti. »Naša vina nastajajo v t. i. ilirskem podnebju, mešanici mediteranskega, alpskega in panonskega podnebja. Na zahodu nas kot naravna meja med Štajersko in Koroško omejujejo Koralpe in na vzhodu Gradec in reka Mura, ki odnese hladen alpski zrak. Ta je v času podnebnih sprememb naš adut za nekaj prihodnjih desetletij. Nedvomno opažamo podnebne spremembe in štajersko vinogradništvo je na njihov račun že pridobilo. V 90. letih smo imeli težave s prenizko dozorelostjo grozdja in previsokimi kislinami, sedaj pa ne več. Morda bodo čez 30 let potrebne druge sorte, kot je syrah. To podnebno območje se konča nekako deset kilometrov za slovensko-avstrijsko mejo, geografsko pa je to ista regija, vendar so vina na slovenski strani drugačna tudi zaradi drugačnih ljudi.«

Zato je vina, ki izražajo predvsem vremenske pogoje tega območja, po srednje dolgem zorenju v kleti povezal v svojo novo linijo Illyr. V njej je šest polnitev: chardonnay, beli pinot, rumeni muškat, sauvignon, sivi pinot in rose ter štajerske sorte wildbacher, zweiglet in merlot. Drugi dve liniji vin hiše Muster pa sta Steiermark classic za sadna, lahko pitna vina z značilno svežino in na vrhu piramide iz najboljše lege Ried Grubtal – bogata zrela vina, ki odležijo nekaj let v leseni posodi in zatem še v steklenici.

PARTNERSTVO Z DOMAINE 1196

Pred dvema letoma je obrnil zvezdniški štajerski vinar novo poglavje kot partner v vinski kleti Domaine 1196 v Steinbachu pri Gomilici. Njeno ime se nanaša na prvo dokumentirano omembo vinogradniške pridelave na tem območju, kjer je uspešen domači podjetnik Siegfried Wolf izgradil novo, sodobno vinsko klet. K sodelovanju pa je poleg Mustra povabil še gradiščanskega vinarja Alberta Gesellmanna, ki pobira odličja z izjemnimi rdečimi vini. Odločitev za delo pod večjo streho in z manj samostojnosti je z izrazito individualistično usmerjenega slovenskega zornega kota presenetljiva, a ne za našega sogovornika. »Siegfried Wolf, mednarodno omrežen štajerski podjetnik v avtomobilski industriji, je kupil v Gomilici najboljšo vinorodno lego na devetih hektarjih, ki smo si je želeli prav vsi domači vinarji. Za površine je plačal desetkrat več od izhodiščne cene. In nikakor ne gre za “zlobnega tujega investitorja”, ki hoče le vse pokupiti, temveč Štajerca in domače podjetje. Kot najboljšega vinarja v regiji me je povabil k sodelovanju tik pred gradnjo moje nove kleti, zanjo sem imel že vsa dovoljenja in sredstva. Toda odločil sem se za partnerstvo, na osnovi dogovora, brez pogodbe. Ustanovili smo družbo, ki upravlja s celotnim premoženjem ter najema vse površine, tudi moje vinograde. V njej sem prevzel mesto operativnega direktorja. Naš glavni cilj pa je ustvariti najboljšo klet tega območja z zmogljivostjo za grozdje iz 150 hektarjev. Gradnja se je začela pred štirimi leti, vanjo smo lani pripeljali drugi letnik iz skupaj 100 hektarjev, v njej je tudi ves moj pridelek iz 35 hektarjev.«

Na območju Gomilice so za vinogradništvo primerne površine še na voljo, a je njihov kontingent zelo strogo reguliran. Po njegovem mnenju pa so sedaj štajerski vinarji na prelomnici, ko ne potrebujejo več novih površin, temveč napredek v izvozu, pove med sprehodom in opisom dela v 6000 kvadratnih metrih veliki kleti, 15 metrov pod zemljo.

EVROPSKA SREDSTVA PREDSTAVLJAJO ZANEMARLJIV DELEŽ

Celotna tehnologija v kleti je nared za strojno trgatev, vendar ta poteka izključno ročno. Glavni razlog za to je nevarnost oksidacije grozdnega soka iz jagod med prevozom, ker so parcele razpršene v radiju 25 kilometrov. Ves postopek želi imeti Muster kot glavni enolog strogo pod nadzorom. Le nekaj sekund v nekontroliranih pogojih lahko pomeni na koncu tudi do 30 miligramov več skupnega žveplovega dioksida v vinu. V kleti je optični prebiralnik grozdja in tri najsodobnejše stiskalnice. Na posestvu je 18 redno zaposlenih, v sezoni pa še med 50 in 60 sezonskih delavcev iz Slovenije, Romunije in Madžarske. Ob seriji lesenih sodov za zorenje vin višjih kakovosti poudari: »Doslej je lastnik vložil osem milijonov evrov v tehnologijo, k temu je treba prišteti še naložbo v vinograde. Po grobi oceni je bil doslej vložek čez 30 milijonov evrov. Kljub temu da so kandidirali na evropska sredstva, gre predvsem za naložbo “iz strasti” družine Wolf. Delež evropskih subvencij je namreč zanemarljiv. Najdražja stiskalnica je stala 280.000 evrov, kupili pa smo tri. Pri navzgor omejenem deležu sofinanciranja z evropskimi sredstvi, to je 150.000 evrov, smo pri zadnjem vlaganju od 1,4 milijona evrov prejeli le zanemarljive 3 % evropskih subvencij.«

Glavna popotnica, ki jo je Muster prinesel v novo klet, je poleg slovesa njegovih vin in blagovnih znamk, znanje in izkušnje predhodnih generacij. Vsa pridelava v vinogradih je zato konvencionalna z vključitvijo nekaterih zelenih ukrepov. Tudi o tolerantnih sortah ne razmišlja in je nasprotnik protitočnih mrež. Toča je že stoletja del štajerskega podnebja, trta pa izrazito sonceljubna rastlina. Pod črno plastiko slabo uspeva, delo pod mrežami je dražje, grda pa je tudi celotna pokrajina, pojasni svoje stališče. Se pa veliko posvečajo oživitvi vinogradniških tal z ustvarjanjem humusa z ozelenitvami, kar jim pomaga tudi pri obvladovanju erozije.

ŽE PETO LETO V KRIZI

V kleti je glavna sorta seveda sauvignon iz 30 hektarjev, za katerega njegov »krotilec« pravi: »Sauvignon je kot diva, potrebuje močno vodstvo, a se obenem ne pusti voditi. Vinar je pri njej gost. Južnoštajerski sauvignon je edinstven, raste na višjih, hladnejših legah, na voljo ima potreben hlad, meglo in vlago, zato v svetu nima konkurence. Južna Štajerska ima zaradi nadmorske višine, leg, obdanosti z gozdovi in posebnih apnenčastih, peščenih oz. glinenih tal najboljše pogoje za sauvignon na svetu,« prepričano zatrdi Muster.

Med polnitvami mu sledijo laški rizling in rumeni muškat ter chardonnay, sivi in beli pinot. Pod njegovo kletarsko roko se razvijajo skupne polnitve nove kleti: Muster, Gamlitz, Dreisiebner Muster, prestižna vina Domaine Wolf v lasti investitorja ter blagovna znamka vermutov Motif. Prav tako so del ponudbe še vedno Mustrova vina Illyr in Grubthal.

»Vsi se moramo zelo naprezati na vinskih trgih, na katerih je že od korone naprej kriza. Tudi pri naložbah smo vinarji zelo zadržani. Od takrat imamo najmanj 30 % višje proizvodne stroške in za petino višje cene delovne sile, potrošniki pa bistveno manj denarja. Zato teh podražitev nismo mogli prenesti na kupce. Pojavili so se presežki vin, ki so jih zbrale velike kleti in so v prodaji v velikih diskontih, štiri steklenice sauvignona je mogoče kupiti za 12 evrov. To na koncu škoduje tudi mojim vinom, pridelava katerih stane 12 evrov po steklenici. Kar 90 % naše prodaje predstavlja avstrijski trg, zato je naš glavni cilj razpršitev prodaje in utrditev na tuji trgih.«