Evropska unija je lani junija predstavila predlog uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS), v kateri sledi ciljem strategije Od vil do vilic po polovičnem zmanjšanju s fitofarmacevtskih sredstev za polovico do leta 2030. Če bo sprejeta, bodo naslednji korak neposredno vključene njenih določb v slovensko zakonodajo in jih bo potrebno izpolnjevati, kar bi močno omejilo vse uporabnike FFS v kmetijstvu. Po zadnjih ocenah bruseljskega dogajanja ta uredba ni na prednostni listi predsedujoče Španije, zato prihodnje leto najverjetneje še ne bo sprejeta.

O sprejemu direktive so predstavniki stroke in vlade spregovorili na posvetu »Kako spodbujati prehod v trajnostno rabo FFS in ohranjati kmetijsko pridelavo«, pripravila ga je Biotehniška fakulteta v sodelovanju EIT food hub Slovenija in projektom Sprint na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Trajnostno kmetovanje je ciljno
Dr. Andrej Simončič, direktor Kmetijskega inštituta Slovenije, je izpostavil predvsem neenako izhodišče držav članic pri zmanjšanji uporabi FFS na osnovi referenčnih let od 2015 do 2017.
»Povprečni pridelki v Sloveniji govorijo o tem, da smo z vidika konkurenčnosti daleč od razvitih držav in ivzrok je tudi bistveno manjša poraba FFS v primerjavi z drugimi državami.Težki bi rekli, da v Sloveniji ne kmetujemo trajnostno, ker smo porabo FFS zmanjšali od 2100 ton v 1992 na sedanjih 913 ton. Zato so pavšalne napovedi zmanjševanja FFS do 2030 neprimerne, ker vsi ne startamo iz istega položaja. Veliko hrane pripeljemo iz tujine, ta trend se še nadaljuje, zato bomo z nadaljnjim omejevanjem težko dosegli strateške cilje pri sami prehranski varnosti. Samoskrbni smo le pri nekaterih pridelkih oz. vrstah mesa, zato imamo le malo rezerve , da krivulje obrnemo navzgor. Druge države pa so porabo teh sredstev občutno povečevale. Veliko smo storili tudi iz vidika kakovosti hrane, imamo eno najbolj kakovostnih v EU in v svetu, s takimi analizami se lahko pohvali največ 15. držav. Slabše je pri mikotoskinih in če v semenarstvu ne bo dovolj sredsrev za razkuževanje semen, bo več težav. » Tudi kmetijstvo še ima nekaj rezerv, saj vsa kmetijska pridelava ni trajnostna, toda stremeti k le- tej pomeni izbor naujstreznejših sredstev za posamezno priložnost. Iz kolobarja nam zaradi omejenega nabora sredstev za varstvo rastlin izginjajo vrtnine, poljščine, in oljnice, kar je z vidika trajnostno slabše. Delovati je treba proti ciljnim organizmom in ne proti okolju,« je dejal Simončič.

Opredelitev bakra v kmetijstvu

Slovensko stališče je, da je prehod na trajnostne načine pridelave in zmanjševanje FFS prednostno, kjer je mogoče, in imamo usrezne alternativne metode, a ne na račun zagotavljanja prehranska varnosti. V pogajanjih z EU Slovenija nasprotuje popolni prepovedi rabe FFS na občutljivih območjih, prav tako dodatnima administatinvim bremenom za uporabnike in državno upravo. Nasprotuje tudi predlagani metodologiji izračuna ciljev in zmanjšana kazalnikov tveganja. Potrebni bodo kompromisi, in opredeliti vlogo bakra, brez katerega ni vinogradništva in sadjarstva in je temelj za ekološkega kmetovanja, zato ga je treba iz tega izvzeti.
»Na Upravi za varno hrano in varstvo rastlin ( UVHVR) smo pripravili novo metodologijeza izračune, v katere naj bodo vključene posebnosti države članice. Hkrati predlagamo, da naj države, ki porabijo več sredstev , dosežejo večje zmanjšanje. Glavni kazalniki tveganja naj bodo izračunani na osnovi porabe aktivnih snovi, upoštevati je potrebno, da veliki porabniki FFS niso le v kmetijstvu, temveč še za železnice in ceste,« je predstavila mag. Mateja Blažič iz UVHVR.

Za Slovenijo nesprejemljive administrativne bruseljske zahteve v predlogu uredbe o FFS so : vzpostavitev registra vseh porabnikov FFS, registracija vseh ročnih in motornih škropilnic, podobno kot obstaja za avtomobile. Prav tako bi moral vse kmetije obiskati vsako leto kmetijski svetovalec- vse te zahteve so za slovenske razmere predrage in za zdaj neizvedljive.

Uredba ni na španski prednostni listi
Na MKGP pa je bila ustanovljena strokovna skupina za pripravo stališč za trajnostno rabo FFS, ki je imela nekaj tehničnih sestankov s predstavniki Komisje v Slovneiji in pripravila analizo učinkov predlagane evropske direktive na slovensko kmetijstvo. Blažičeva je predstavila še zadnje bruseljske aktivnosti v zvezi s sprejemom omenjene direktive. Za zdaj iz rokovnika prihodnjih sej vse kaže, da Španiji kot predsedujoči od 1.7. ta dokumentn ni na prednostni listi , temveč je dala prednost obravnavi genomskih tehnologij. Naslednji sestanek bo še v septembru, na katerem bodo predstavniki držav obravnavali dopolnino oceno učinkov in občutljiva območja. Veliko si obetajo od plenarnega zasedana Evropskega parlamenta v oktobru. Glede na to, da bodo prihodnje leto volitve in Evropski komisiji poteče mandat, in sedaj sklenjeno proceduro pa sklepajo, da v mandatu te komisije uredba o FFS ne bo sprejeta.