Skromnejši pridelek ter višja kakovost je glavna značilnost trgatve za vina letnika 2022, ki se je v celi državi že prevesila v drugi polovico. Del sodov tako v velikih kot manjših kleteh bo zaradi dolgotrajne suše ostal prazen, posledično so se zvišale odkupne cene grozdja. To napoveduje tudi nekoliko višje cene na policah, ki pa niti približno ne dohitevajo vseh podražitev v celotni oskrbni verigi za vinogradništvo in vinarstvo, od gnojil, energentov do steklenic in etiket.

V Vinakoper, kjer opravijo glavnino trgatve že strojno, je bila večina belih sort v kleti že do 15. septembra, v vinogradih pa pretekli teden le še nekaj malvazije in rumenega muškata za sladko vino. Rekordno hitro, že 2. septembra oz. dva tedna prej kot v normalnih letnikih, pa sta bila v stiskalnici tudi prvi refošk in merlot.

  enolog Boštjan Zidar, Vinakoper

NAJBOLJ ZAŽELENA MALVAZIJA

Ker imajo na skoraj 600 hektarjih svojih površin skoraj dve tretjini refoška, ima v odkupu prednost malvazija in druge bele sorte, ki so med pivci še vedno bolj priljubljene od rdečih. Končno oceno, koliko vina bo letos v njihovi kleti manj od povprečnih treh milijonov litrov, pa ne morejo dati, dokler ne bo potrgan refošk. Ker so bile padavine po državi, pa tudi v slovenski Istri, konec preteklega tedna razporejene zelo različno, v Kopru pa še v petek skorajda ni deževalo, bo enolog Boštjan Zidar zadovoljen, če jim bo uspelo potrgati rdeče sorte. Suša je najbolj prizadela merlot, sicer pa je kakovost – vsebnost sladkorja in kislin, zelo odvisna od lege, zato lahko vina v kleti korigirajo s tipiziranjem.

»Vsekakor bo letos v kleti potrebnega več znanja, okušanja, spremljanja različnih kazalnikov v vinogradih ter prilagajane vinifikacije grozdju. Pohvalno pa je, da so začeli kmetijski zavodi med podatki o spremljanju dozorevanja grozdja spremljati tudi YAN – podatek o kvasovkam razpoložljivem dušiku v grozdju. Ta je najbolj ugoden, če je okrog 250 mg/l,« je dejal Zidar. 

Borut Fakin, direktor Vinakoper, pa je dodal, da letos zelo dobro prodajajo malvazijo. »Zato smo se dogovorili za nekoliko večji odkup z okoliškimi vinogradniki ter zvišali odkupno ceno te sorte za 15 %, refoška pa za 5 %. To pomeni, da bo večina grozdja plačana med 65 in 70 centov na kilogram. Med letom pa smo odkupili od okoliških pridelovalcev tudi nekaj vina malvazije, in tako bomo reševali položaj v kleti tudi v prihodnje. Dvakrat letos smo zvišali tudi ceno vina na policah, in sicer za 7–15 %. Razlika med stroški pridelave in stekleničenja ter na drugi strani možne prodajne cene pa vedno bolj pritiska na nas vinarje.«

 65 do 70 centov/kg je odkupna cena grozdja v Vinakoper.

 PRIDELEK ZMANJŠUJE TUDI ZLATA TRSNA RUMENICA

V največji štajerski kleti Puklavec Family Wines (PFW) so do dežja pretekli četrtek potrgali 2500 ton od predvidene skupne količine 4000 ton grozdja. S kooperanti Vinarske zadruge Ormož in KZ Ptuj ter še nekaj vinogradniki so načrtovali odkup 1300 ton in jim ponudili tudi petletne pogodbe, vendar bo zaradi izpada pridelka prišlo iz zasebnih vinogradov v klet le 900 ton grozdja. Pogodbenih količin pa je manj tudi zaradi bolezni, zlata trsna rumenica je na primer znižala pridelek chardonnaya in vseh pinotov in se širi na skoraj vse sorte. Na 600 hektarjih lastnih vinogradov PFW kot tudi pri kooperantih je pridelek 10–20 % manjši od povprečnega, čeprav je za natančno oceno še prezgodaj, nam je dejal Iztok Klenar, vodja proizvodnje v PFW.

»Med zgodnjimi sortami je bilo muškat otonela celo nekoliko več, tudi pridelek paradnih sort med ormoškimi vini – sauvigona, rumenega muškata in sivega pinota, je bil dokaj normalen. Precej manj pa bo po suši renskega rizlinga, ker ima zelo drobne jagode. Po pričakovanjih bo dober tudi pridelek količinsko najpomembnejšega laškega rizlinga in šipona. Za kakovost grozdja letošnjega letnika so značilne nižje skupne kisline, ki jih bo potrebno v kleti dodajati, a ne pri poznih sortah (kjer so zelo ugodne, med 6 in 7 g/l), in visoke sladkorne stopnje ter nekoliko višji ph med 3,3 in 3,4,« je predstavil Klenar.

 60 do 80 centov/kg je razpon odkupne cene grozdja v kleti Puklavec Family Wines.

 Več plačajo za aromatične sorte, ker so na trgu najbolj iskane. Težje pa se med njimi prodaja traminec, zato ga pripravljajo za trg v suhi različici. Vsem stroškom počasi sledijo tudi cene vina, cene uteljk so tako letos spomladi v PFW zvišali za 10–12 %, kar pomeni, da so steklenice te kakovostne stopnje v maloprodaji po okrog šest evrov, liter zvrstnega vina jeruzalemčan pa med 2,3 in 2,5 evra. »Obenem še vedno povečujemo delež bolj donosnih penečih vin, tako klasičnih penin kot charmat, teh stekleničimo letno že okrog 400.000 steklenic. Smo pa na trgu vedno v bitki med cenami ter kupno močjo pivcev. Na drugi strani pa želijo prejeti vedno več za grozdje tudi vinogradniki, izjemno narasli pa so tudi stroški energentov, delovne sile, steklenic in drugega repromateriala. Cenovno našo klet v teh razmerah rešujejo tuji trgi in še vedno se širimo na nove, nekoliko pa so se zvišale cene vin tudi v tujini,« je sklenil Klenar.

PTUJSKI SIVI PINOT ŽE RAZPRODAN

V Ptujski kleti so trgatev začeli 1. septembra s chardonnayem in belim pinotom za penine. Pretekli teden so trgali srednje pozne sorte, sauvignon, rumeni muškat ter skupino pinotov, količinsko so bili na tretjini trgatve. V normalnem letniku je v kleti okrog 1,5 milijona litrov oz. pogodbena količina grozdja 1700 ton, letos ga bo po oceni vodje trženja Vinka Mandla okrog 20 % manj. »Letošnji letnik je tako kot večina zadnjih z vidika kakovosti zelo poseben in kompleksen. Grozdje je po kazalnikih vsebnosti sladkorja dozorelo, organoleptično pa ne, vsebnost skupnih kislin pa je zelo odvisna od lege – najboljše lege so najboljše že 200 let z razlogom. Količinsko bo v kleti celo nekaj več rumenega muškata, trgatev sauvignona še ni zaključena, načelno pa ostajamo optimisti. O kakovosti letnika pa bo odločal dež, saj je treba pobrati še srednje pozni laški rizling in pozni šipon, ki predstavljata glavnino pridelka.«

 60 centov/kg je v Ptujski kleti odkupna cena grozdja za osnovne kategorije vina, in do 1,5 evra/kg za vina najvišjih kakovosti. 

Odkupne cene so zvišali za pet centov na kilogram oz. 10–15 %. Imajo pa dve kategorizaciji, osnovna cena za grozdje za vina osnovne kategorije (med katerimi je največ haložana) je 60 centov. Za vse grozdje za buteljčna vina nad pet evrov po steklenici ter posebne trgatve, za to grozdje plačajo tudi do 1,5 evra na kilogram. Če dosežejo med letom višjo prodajno ceno vina, se to na koncu pozna tudi vinogradnikom.

»Zalogo vina bomo imeli ravno pravo – za domače potrebe bo dovolj haložana, njegova povprečna cena na dvorišču je nad dva evra. Pravo razmerje je, če je cena osnovnega vina štirikratnik cene grozdja. Toda večina našega haložana se proda v gostilnah, barih in restavracijah za 15 evrov, saj imajo slovenski gostinci neverjetni 300-odstotni pribitek, pri pivu pa le 50-odstotni. V celoti imamo za prihodnje leto razprodan sivi pinot, sauvignona pa bo dovolj. Steklenice naših buteljčnih vin so na policah približno šest evrov, v tujini pa 12 evrov, mi pa na koncu dobimo premalo, le tri evre za steklenico.

Ker zadnja leta nismo imeli dovolj vin, smo se v tujini osredotočili le na pomembne trge – v ZDA smo tako prisotni že v 20 zveznih državah. Čez ocean prodajamo že tudi haložana, prodaja pa nam na ameriškem trgu raste,« je predstavil Mandl.

 PREMALO BELEGA GROZDJA IN VINA

V Beli krajini so v kleti KZ Metlika že potrgali bele sorte za penine in mirna vina – sauvignon in chardonnay, pretekli teden pa so začeli trgati še kraljevino in laški rizling, ki sta osnova za zvrst belokranjec. Prav tako so že stisnili zgodnje rdeče sorte: portugalko, šentlovrenko, gamay in zweigelt. Te dni nadaljujejo z njihovo najpomembnejšo rdečo sorto modro frankinjo, trgatev pa bodo sklenili z žametovko. Skupna količina vina v kleti je v povprečno dobrem letniku 0,5 milijona litrov vina. »Po lanski pozebi in točah bo letos pridelek vseeno boljši, vendar kljub temu še 20 % manjši od normalnega pridelka. Nastavek je bil izredno dober, žal pa je suša zmanjšala pridelek,« je ocenil vodja kleti Igor Plut. »Od kooperantov si želimo predvsem več belega grozdja, saj imamo ta vina razprodana, ker so pri pivcih bolj priljubljena kot rdeča. Kakovost grozdja je dobra, sladkorne stopnje visoke, skupne kisline niso prenizke, so pa nižji izpleni.«

 Odkupne cene belih sort so zvišali že lani, in sicer za 10 %, za laški rizling tako plačajo 70 centov na kilogram, za ostale bele pa 80 do 85 centov na kilogram. Odkupna cena žametovke je 50 centov na kilogram, ostalih rdečih sort pa 60 do 65 centov na kilogram. Cene vin na polici se začnejo s tremi evri za zvrstnega belokranjca, steklenice buteljčnih vin so med pet in šest evrov, zorjena vina in penine pa na dvorišču 10 evrov. »Vendar pa cen vin ne moremo zvišati za toliko, kot je izpad pridelka in višje cene energentov, delovne sile, steklenic, kartonov, etiket. To pomeni, da bo posledica letošnje suše in sklopa ekonomskih dejavnikov na koncu zanesljivo nižji ostanek prihodka vinarskih podjetij,« je potrdil Igor Plut.