Avtorji vinskih mehurčkov nekaj stoletij nazaj si najbrž niso predstavljali, da bodo naključja v njihovih kleteh in steklenicah postala tekoča zgodovina, ki se pretaka skozi stoletja. Čeprav je še vedno najbolj razširjena anekdota, da je šampanjec nastal med poskusi benediktinskega patra Dom Perignona v kleti Hautvillers, je bilo pozneje potrjeno, da naj bi bil to angleški zdravnik Merret, ki je dokument o sekundarni fermentaciji predstavil Kraljevi družbi 1662 oz, šest let prej, preden je Dom Perignon stopil v opatijsko klet.

Steklenice mehurčkov, kletarjenje po klasični šampanjski metodi, tako še danes vsebujejo v sebi preteklost, ki jo predstavlja znanje in zrelost, ki jo pridobijo v času zorenja. Ker so jih v preteklosti lahko pili le premožnejši, je njihovo pitje še vedno povezano z elitizmom, čeprav so danes zaželene v vseh letnih časih in dostopne širši množici pivcev. Ta del vinarstva pa se kot že dobro desetletje edini rastoči del sektorja sooča s sladkimi skrbmi – rastjo povpraševanja, in zlasti premajhno ponudbo šampanjcev.

S povečanim povpraševanjem po penečih vinih se soočajo tudi vsi drugi vinarji. Francoski šampanjerji sicer pomanjkanje pojasnjujejo s slabšimi vinskimi letniki, večjim povpraševanjem in motnjami v dobavnih verigah. Poznavalci pa k razlagi dodajajo še špekulativni umik steklenic, katerih prodaja se je bistveno zmanjšala v koronski krizi leta 2020.

Izjemno rast prodaje v sektorju penečih vin potrjujejo tudi številke  analitikov Wine World Magazina: v letu 2021 se je količina vseh penečih vin na svetovni ravni povečala za 19 % na 10,5 milijona hektolitrov in vrednostno 8,7 milijarde dolarjev (iz 6,3 milijarde dolarjev 2020), kar predstavlja 38-odstotno rast. Analitiki govorijo o t. i. sektorskem trikotniku, v katerem zaseda Francija prvo mesto po vrednosti prodaje s 53 % oz. 4,6 milijarde dolarjev (in le 22 % količinsko), Italija pa s petimi milijoni hektolitrov prodanega prosecca prvo mesto količinsko (a le 25 % vrednostno). Na tretjem mestu pa je Španija s cavami s 6 % v količini (13 % v izvozu). Številke odražajo željo ljubiteljev vin po vrnitvi v »pokoronsko normalnost«, zato je že leto 2021 s krizo pometlo. Povpraševanje po šampanjcih pa se je samo v letu 2021 v primerjavi z 2019 povečalo za 120 %. Šampanja pa je lani izvozila za 2,8 milijarde evrov (oz. 134 milijonov steklenic) na samo deset glavnih izvoznih trgov: ZDA, Veliko Britanijo, Japonsko, Nemčijo, Italijo, Belgijo, Avstralijo, Kitajsko, Švico in Španijo.

Trend večjega povpraševanja po mehurčkih je opazen tudi na slovenskem vinskem trgu, za katerega domači peničarji napolnijo okrog 2,5 milijona steklenic letno. V kleti Brda so povedali, da bi lahko za peneča vina namenili več kot 350.000 steklenic, a jim slabši pridelek tega letos ne dopušča. K povečanemu povpraševanju je po oceni glavnega enologa Darinka Ribolice pripomogel koronski zasuk, ko so začeli Slovenci nakupovati dražja vina za druženje doma. Za trg je zmanjkalo penin tudi najbolj prestižnemu slovenskemu peničarju Bjani oz. Miranu Sirku iz Goriških Brd, ki je bil zato prisiljen svojo novo klet do aprila zapreti za goste in odkloniti tudi številne uvoznike.

Za slovenske pivce penečih vin je značilno, da popijejo še vedno največ slajših mehurčkov, ki jih vinarji stekleničijo »na hitre obrate«, z vini, ki jih je najlažje prodati, a niso nujno dobre kakovosti. Vendar pa je med mlajšimi vinarji vse več tistih s peninami z nižjimi ostanki sladkorja, zlasti v Posavju, in njihov čas zaradi podnebnih sprememb šele prihaja.

Toda z izobraževanjem mlajših pivcev, ki sprva posegajo po slajših vinih in potem prestopajo v razred z nižjim ostankom sladkorja, se bo vse bolj kristaliziralo tudi stanje v povpraševanju. To pa pomeni več priložnosti za slovenske penine višjih kakovosti, nadaljnjo rast povpraševanja in s tem višjo dodano vrednost za vinarje.