Na stotine nemških kmetij je v tem letu odnehalo s prirejo mleka, med njimi je tudi kmetijska zadruga Hedersleben v bivši vzhodnonemški regiji Saška- Anhalt, s središčem Magdeburg. Kmet Lutz Trautmann , predsednik kmetijske zadruge Hedersleben govori o dumpinških cenah neučinkovitih protestih in nerentabilnih mlekomatih.

Kdor se prvič sprehodi po dvorišču kmetije Lutza Trautmann morda niti ne opazi, da nekaj manjka. V jeseni je Trautmann  spravljal pridelek timijana s tovornjakom v skedenj. Tega je mogoče videti in vohati, saj rastline visijo na zraku. Velik, odprt hlev v katerem so bile prej krave, je sedaj prazen. Občasno so v njem le še pitanci. Krožnega molzišča že mesece nihče ne vklopi, iz stojišča visijo pajčevine. »Prej smo tukaj vsak dan čistili in takrat so bile v hlevu tudi lastovke, ki so izginile skupaj s kravami,« pravi Trautmann.

Slovo od tradicije

Sedaj je rotacijsko molzišče le še spomin, novi spomini so privreli na plano tudi pri gradnji novega skladišče za krompir, ki ga je začela graditi KZ Hedersleben v letu 2013 in odkrili so zanimivo arheološko najdbo. Pri izkopu temeljev so naleteli na 7000 let staro dolgo hišo, med njimi pa so našli tudi kosti goveda, saj so takrat ljudje in živali živeli skupaj pod eno streho, te pa niso le dajale mleka in mesa, temveč ogrevale hišo.

Potrdilo se je torej, da je govedoreja na tem območju torej stoletna tradicija. vasi Hedersleben 40 km od Magdeburga, ki je uradno omenjena prvič leta 978, so bile vedno krave. Današnja kmetijska zadruga je nadaljevala z živinorejo po bivši kmetijski pridelovalni kmetijski zadruge ( LPG) ki je v času vzhodne Nemčije kmetovala v regiji , ključno s kravami.

» Odločitev za ukinitev prireje mleka je bila za nas težka odločitev, nadaljuje Trautmann,« ko njegovi koraki odmevajo v praznem hlevu. Že od začetka leta 90-tih let je podjetje vlagalo v stroje in hleve veliko milijonov, sam pa se je udeležil tudi protestov za višjo ceno mleka. Rezultat je ostal enak, stroške pa so skušali znižati ceno mleka tudi z mlekomati, a rezultat jih je je streznil:

Z dodatno vloženim delom nismo zaslužili. V začetku leta se je zadruga odločila za ukinitev prireje, maja je prodala okrog 300 krav. 31,5 centa za kilogram mleka je spomladi prejel obrat za mleko od mlekarne. To za finančni obstoj ne zadošča, “pravi Trautmann.

Za odgovornost krivi trgovino. »Na bencinski črpalki je mineralna voda nekajkrat dražja od kakava, mleko je poceni. Kmetje smo zelo jezni.«

Po sušnem pletju 2018 , 2019 in 2020 podjetja izgub ne morejo več prenašati, kmetijska zadruga Hedersleben ni edini primer, razloži in zapusti zapuščen hlev.

Velik strukturni obrat

Število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s prirejo mleka v regiji Saška- Anhalt, se je v zadnjem desetletju skoraj prepolovilo iz 622 v letu 2010 na 330 oz. za 47 odstotkov manj v letu 2020. Po statističnih podatkih je število krav za 11,5 % manjše oz. 109.000 repov. Prestrukturiranje v kmetijstvu je zelo opazno, ostajajo vedno manj, a zato večjih posestev.Povprečno ima eno posestvo v Saški- Anhalt 330 krav. Kmetijski strokovnjak Hauke Tergast iz Inštituta Thüunen v Brunschweigu pravi, da kljub temu prireja mleka raste. »V nekaterih delih Saške Anhalt v resnici pada, toda na območju Šlezija- Holštajn raste.”

Veliko kmetij  na Saškem- Anhalt pa se ukvarja ne le z živinorejo, temveč tudi s poljedelstvom. Po sušnih letih bi bilo subvencioniranje živinoreje prek poljedelstva težko, po strokovnem mnenju bi pomagale dolgoročno le višje cene mleka in omogočanje trajnostne prireje.

Lutz Trautmann, predsednik kmetijske zadruge Hedersleben

O višjih cenah mleka pa predsednik zadruge Trautmann ne razmišlja več. Lani je s sotrpini s traktorji še protestiral pred diskontom Lidl. Trg določa cene in Lidl je eden glavnih igralcev.

Svojo ravnanje je utemeljil tudi s pogovori, ki jih je vodil pri prodaji krav. Te so šle na kmetije na Nižje Saško in na Poljsko. Poljski kupci so mu povedali, da bodo prejeli za mleko od mlekarn 40 centov/kg mleka. Zakaj so cene mleka na Poljskem višje, se sprašuje Trautmann in hkrati odgovarja: »Ker tržna moč trgovin tam pogosto ni tako velika.«

Kmetijska zadruga, ki obdeluje 4500 ha, je poskušala del mleka podajati sama. Zato so leta 2017 postavili v supermarketih mlekomate. » Na začetku smo prodaj komaj sledili, toda zanimanje pri kupcih je bilo usihalo, veliko lažje je kupiti mleko v tetrapaku, kot napolniti steklenico. Da bi se nakup mlekomata izplačal, bi moralo dnevno po vsakem prodati 150 litrov mleka, na koncu pa smo ga le med 20 in 3 litri po mlekomatu.”

Zato so bili stroški za dovoz mleka in čiščenja mlekomata na koncu previsoki. V lanskem sušnem letu je bila zelo težavna tudi prireja lastne krme, z veliko dela in malimi donosi, kar je pripeljalo do številnih praznih hlevov v regiji Saška-Anhalt.