Mladi dajemo na prvo mesto kakovost in ne količino hrane
Sergej Hribernik, mlad pristopnik v eko kmetijstvo
V okviru aktivnosti pospeševanja ekološkega kmetijstva se jeSlovenija lani odločila za pripravo 250 poslovnih načrtov za preusmeritev konvencionalnih kmetij v ekološko kmetovanje. Prirpavili so jih pri KGZ Slovenija, otipljiv rezultat pa so dali načrti na 50 od teh kmetij, ki so vstopile v ekološko certifikacijo, med njimi tudi Sergej Hribernik iz Marjete na Dravskem polju.
Sergeju je prepustila kmetijo tašča Danica Pulko, ki je podedovala devet hektarjev njiv in 16 hektarjev gozda od svojih sorodnikov in staršev. Ker pa je bila sama zaposlena, so zemljišča do lani obdelovali najemniki. Toda Sergeja, ki je v otroštvu prebil veliko časa na kmetiji pri babici v Poljčanah, je znova pritegnilo delo na zemlji in odločili so se, da bodo z začetkom nove finančne perspektive SKP 2023–2027 zemljo obdelovali sami. Z letom 2024 pa se je Sergej odločil še za vstop v ekološko kmetovanje in se kot profesor fizike in tehnike, zaposlen v Talumu v Kidričevem, podal na polje pridobivanja novih znanj in izkušenj.
Prvi motiv za odločitev je bila pridelava zdrave hrane za družino, saj sta si z Janjo, Daničino hčerko, zaposleno kot učiteljico v osnovni šoli, ustvarila družino, imata tri osnovnošolke: Vito, Izo in Zarjo. Prvo leto je začel kmetovati konvencionalno, na 70 % površin pa je posejal deteljo za izboljšavo tal, čeprav so jim najemniki – sodeč po analizi – tla vrnili v dokaj dobrem stanju. Celo leto pa je dobival veliko informacij o ekološkem kmetovanju od specialista za to vrsto kmetovanja Andreja Šuvaka s KGZ Maribor.
»Tudi sam sem začel spremljati izvor in sestavo hrane in prepričan sem, da je mogoče le z ekološkim kmetovanjem pridelati zdravo hrano, ki ne le nasiti, temveč vsebuje za zdravje več koristnih snovi. Kot popolnemu začetniku pa mi je bilo vseeno, katere oblike kmetovanja se učim, zato sem letos vstopil v ekološko certifikacijo. Na začetku je zelo pomembno pridobivanje informacij, povezovanje. Udeležil sem se dveh ogledov dobrih ekoloških praks obdelave tal in obiskal kmetijo Paldauf v Prlekiji. V pridelavi pa se mi nikamor ne mudi, temveč je pomembno to, da veš, kako pridelovati. V bližnji okolici ne poznam ekoloških kmetov, doslej sem dobil večino odgovorov pri svojem eko svetovalcu. Starejši okoliški kmetje so še vedno prepričani, da pridelava brez herbicidov in mineralnih gnojil ni mogoča, a že prvo leto sem prebil ta mit. Spremljati sem začel tudi, kako o eko kmetovanju razmišljajo na tem področju veliko bolj razviti Avstrijci in Nemci, ki poudarjajo, da lahko le ekološko kmetovanje dolgoročno reši človeštvo pred lakoto. Najboljše izkušnje pa pridobivam iz prakse, saj kljub nasvetom na koncu vsak dela po svoje,« pove zelo motiviran popoldanski eko kmetovalec.
ŽE PRVO LETO PRIZNANJE ZA SONČNIČNO OLJE
»Že lani sem delal večinoma podobno kot v eko kmetovanju, odločil pa sem se za poljščine, ki jih zmorem pridelovati ob zaposlitvi. Če bi izbral zahtevnejše kulture, bi imel seveda veliko več dela.« Na njivah je letos na približno štirih hektarjih še ohranil deteljo, na ostalih petih pa posejal grah, piro, ječmen, sončnice in kot drugi posevek ajdo.
Pri obdelavi se je pojavilo kar nekaj izzivov, najprej mehanizacija, ker svoje še nima. Na srečo ima v sosednji vasi sorodnike, kjer si jo lahko sposodi oz. najame, najbolj pa pogreša česalo za zatiranje plevelov. S slednjimi je imel težave v ječmenu, zato ga jeseni za prihodnjo letino ni več sejal, ker ni mogel dobiti ustrezne sorte, ki zraste visoko, da žito samo zatre rast plevelov. Je pa dobil takšno sorto pire in sedaj si seme že pridela sam. Vse posevke gnoji enako, foliarno, in preizkuša bakterije za zaščito imunskega sistema in krepitev koreninskega sistem rastlin, ki hkrati delujejo protistresno.
Zanimiva je bila pridelava graha, odločil se je za setev sorte vitičar, ki jo sicer kupujejo za gospodinjstvo v trgovini. Pridelali so ga nekaj čez 50 kilogramov in za presežno količino je celo poklical v Eto Kamnik, če bi jim ga lahko prodal. »Dobil sem odgovor, da sem prvi kmet, ki jim ponuja grah, vendar ga ne potrebujejo. Grah pa bom še sejal, ker je kot metuljnica v prvi vrsti dober izboljševalec tal.« Poleg tega se bo morda v prihodnjih letih pozabaval še z njegovo prodajo.
Za prvo leto je bil zadovoljen tudi s pridelkom semena sončnic, okrog 2,2 t/ha. V celoti jih predela v hladno stiskano sončnično olje in semena stiska sproti, za kar je kupil tudi svojo stiskalnico in zanjo odštel 3000 evrov. Prvo olje je dal tudi na ocenjevanje Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju in dobil zlato priznanje.
To je potrditev, da je na pravi poti, in dodatni zagon za nadaljnje raziskovanje na njivah. »Predvsem me je zanimalo, kje sem s kakovostjo svojega olja. Z referencami pa tudi lažje vstopiš na trg.«
Pridelano piro pa odpelje v mlin v Braslovče, ker so okoliški mlini večinoma le na kamen in ne morejo zmleti pire v želeno gladko moko. Danica pa doda, da so iz kuhinje pšenično moko za večino jedi izločili, odkar imajo svojo piro.
KANDIDATURA ZA MLADEGA PREVZEMNIKA
Prihodnje leto bo Sergej kandidiral na razpisu za mladega prevzemnika in tako postal tudi uradni nosilec kmetije in lastnik kmetijskih zemljišč. S pridobljenimi sredstvi načrtuje nakup kmetijske mehanizacije in ureditev starih, podedovanih gospodarskih objektov. Pridobljene subvencije v celoti vlaga v razvoj, za kar je potrebnega precej birokratskega dela, vendar se ob omembi le-te ne razburja pretirano. »Vse potrebno administrativno delo opravim sam in tega se navadiš. Na srečo so nam mlajšim računalniki, tabele in digitalno poslovanje blizu. Programu sopotnik v novem kmetijskem obdobju pa sem se posebej posvetil, a je bilo kljub temu zahtevno. Na srečo kupujem ves material v prodajalni, kjer mi izstavijo račune v digitalni obliki, zato imam sam manj dela.«