Vievinum Dunaj (2)

Christina in Stefan Höllerer

Sejem VieVinum je za avstrijsko vinsko sceno vedno dogodek presežkov, ki ponudi tudi nove pristope in osvetli novosti, pod žarometi v vrtni dvorani je bila letos v središču pozornosti mlada generacija vinarjev iz Avstrije, kar nekaj pa se jih je predstavljalo še v okviru svojih regij ali držav, npr. iz Nemčije. Leta 2022 je organizatorka VieVinum Alexandra Graski-Hoffmann uvedla Akademijo Gerda A. Hoffmanna – program navzkrižnega mentorstva, v katerem priznane osebnosti iz gospodarstva in družbe nekaj mesecev delujejo kot mentorji mladih vinarjev. Letos je bilo sprejetih 13 mladih talentov v vzponu, ki so organizirali tudi mojstrski tečaj in na izbranih vinih predstavili svoj način razmišljanja in cilje za prihodnost.

Najtežje na domači trg

Čeprav slovi Avstrija kot država z najbolj urejenim prevzemom kmetij v EU in povprečno najmlajšimi kmeti, katerih povprečna starost v EU je sicer okrog 55 let, smo iz prve roke izvedeli, da mladim kmetom v sedanjih gospodarskih razmerah tudi pri severnih sosedih ni lahko. Iz pogovora z njimi in po okušanju njihovih brezhibnih vin lahko izluščimo, da je lestvica kakovosti vrhunskih vin nastavljena tako visoko, da jo mladi le stežka preskočijo. Preskok od vrhunskih k elegantnim in strukturnim vinom, s katerimi se ponašajo najboljši avstrijski vinarji, je mogoče le z znanjem in naložbami v kleti, do česar imajo mladi vinarji omejen dostop. Posestvo Vogelweide (Ptiči gaj) iz Mitteransdorfa, zahodnega dela Wachaua, vodita od leta 2019 dva mlada zanesenjaka in poslovna partnerja Daniel Vogelwaid in Michael Donabaum.

Skupaj obdelujeta le 3,5 hektarja vinograda, na izjemno strmih legah, tudi na 60-odstotnem naklonu. Zato sta se zavestno odločila za ročno obdelavo, saj je strojna izvedljiva le na eni parceli, in vina najvišje kakovosti. Oba sta svetovljansko izobražena vinarja; Daniel je študiral vinogradništvo v Geisenheimu v Nemčiji in v Bordeauxu, Michael pa najprej v domačem Kremsu, pa na Štajerskem in Južnoafriški republiki. Njuni predniki niso imeli vinogradov, z dejavnostjo sta začela popolnoma na novo, v najem sta začela jemati zemljo, ki so jo starejši vinogradniki opustili. Zemljišča je v tej najbolj sloviti avstrijski regiji zelo težko kupiti, parcele so zelo majhne, hektar najboljše lege pa stane tudi 200.000 evrov. Na leto pridelata med 18.000 do 20.000 steklenic vin paradne avstrijske in regionalne sorte zeleni veltlinec in še chardonnay, rizvanec (müller thurgau). »Na shemo za mlade prevzemnike in nepovratna sredstva iz Evropske unije se nisva mogla prijaviti, ker sva popolna začetnika in nimava svoje zemlje. Te spodbude so torej rezervirane le za mlade kmete, ki prevzemajo kmetije od staršev, drugi mladi kmetje pa te možnosti nimamo. Zemljo na kmetijskih območjih po Avstriji kupujejo investitorji in zato je mladim s podeželja, ki želimo delati v kmetijstvu, postala nedosegljiva. Izjemno drage so tudi naložbe, kupila sva nekaj stare in nekaj nove mehanizacije. Vinogradniki, ki obdelujemo zelo strme obdonavske lege, prav tako pogrešamo dodatne podpore za obdelavo le-teh. Resda so izjemno majhne, a prinašajo zelo visoko dodano vrednost, najina vina so na trgu od 16 do 58 evrov za steklenico. Vina negujeva s čim manj posegi v kleti in zorijo dlje časa na kvasovkah. Sva v ekološki pridelavi, ker je brez certifikata nemogoče vstopiti na trg, zlasti v višje kategorije gostinstva. V Avstriji kupci radi plačajo več za kakovostno hrano in pijačo, imamo najvišji delež ekoloških površin v EU,« pojasni Danijel in doda, da je vstop na domači trg po drugi strani mladim, še neuveljavljenim vinarjem, kljub temu da lahko ponudi ekološki zeleni veltlinec, 2022, pod imenom Tandaradai z značilno sadnostjo (jabolka), lepo kislinsko sestavo in mineralnostjo, zelo otežen. Zato sta se že kar takoj usmerila v izvoz v ZDA, Dansko, Nemčijo, Švedsko, Latvijjo.

Mladi izhajajo iz narave in tradicije

Christina in Stefan Höllerer iz Sttetenhofa pritegneta med večinskim zelenim veltlincem v nižinski Avstriji z avtohtono sorto rdečim veltlincem. Ta sorta, značilna samo za območje Wagrama, daje sicer belo vino, ker pa rada rodi preobilno, potrebuje strogo roko vinogradnika. Mladi torej dobro poznajo potencial naravnih danosti in izhajajo iz tradicije. Tudi Stefan je vstopil v vinarske vrste iz nekmetijskih vrst. Po poklicu je namreč tesar, za vinogradništvo pa se je navdušil na kmetiji starih staršev, in ta klic prednikov je nazadnje leta 2012 preusmeril njegovo kariero. Sedaj obdeluje deset hektarjev vinogradov in pridela v letniku okrog 40.000 steklenic vina. Sestra Christina, ki je študirala ekonomijo, je zaposlena, bratu pa rada pomaga. Izhodišče mu je bilo posestvo starih staršev, kjer je bila na voljo tudi klet.

Začel je s kupljenim vinogradom in delom v najemu, vse površine so v ekološki pridelavi. Še naprej najema površine, ki jih starejši vinogradniki opuščajo. Tako vinograde kot klet bo še posodabljal. Trte so stare tudi 50 let, del je tako že obnovljen in uradno tako v ekološki kot trajnostni (certifikat Nachhaltig Austria) pridelavi. Glavnino vin proda na dvorišču ter avstrijskem in nemškem trgu, cene vin pa zgolj zaradi preusmeritve v ekološko niso višje. »Glavni razlog za preusmeritev je ta, da že prej nismo uporabljali pesticidov.

Po mojem mnenju bi moralo biti ekološko kmetijstvo standard za celotno kmetijstvo, saj smo v Avstriji s tem načinom pridelave zelo uspešni.

Največji izziv pa so v pridelavi vremenske spremembe. Toča in pozebe so na našem območju od nekdaj, vinogradi so zato že zavarovani z mrežo. Vendar se v zadnjem obdobju izmenjujejo s podnebnimi spremembami vse obilnejše padavine s sušnimi obdobji, z izjemno visokimi temperaturami. Zato imamo težavo ohranjati kisline v vinih, ki so na našem obočju že tako nekoliko nižje, predstavi Stefan ob svojem rdečem silvancu, 2023, iz lege DAC Ried Goldberg in zeleni veltlinec Ried Essenthal. Kletari pa izjemno bogato paleto vin – vse od frizanteja, rose iz zweigella, mirna vina, poleg omenjenih še rumeni muškat, sauvignon in zweigelt, do strukturnih veltlincev iz kvalificiranih leg in vse do ledenega vina, njihove cene pa so od osem do 30 evrov.

Z

ä

.