Svet Evrope in Evropski parlament sta sprejela dogovor o prihodnji SKP, katere pomemben del so okoljski cilji, ki izhajajo iz dolgoročnih dokumentov – Zelenega dogovora EU do 2050 in strategije Od vil do vilic za kmetijstvo oz. trajnostne prehranske sisteme. Komisija je letos maja v poročilu Evropskemu parlamentu in Svetu Evrope opozorila, da si članice za zmanjšanje odvisnosti od kemičnih sredstev za varstvo rastlin ne prizadevajo dovolj, možnosti celovitega varstva rastlin pred škodljivci pa niso v celoti izkoriščene, zato je do leta 2030 cilj zmanjšanje uporabe nevarnih pesticidov za 50 %, mineralnih gnojil za 20 % ter povečanje deleža ekoloških površin v EU na 25 %. V tem »paketu« pa po članicah poteka tudi že nekaj let živahna razprava o ukinitvi glifosata kot najbolj razširjenega herbicida, o čemer smo se pogovarjali z dr. Jernejem Drofenikom, v. d. direktorja na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Katjo Bidovec, vodjo Sektorja za fitofarmacevtska sredstva na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vprašanje, ali je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) vključena v pripravo slovenskega strateškega načrta SKP, dr. Drofenik potrdi in razgrne: »Preigravali smo več scenarijev, kaj bi to pomenilo za Slovenijo. Polovično zmanjšanje nevarnih pesticidov je politična zaveza, pri tehničnem podizvajanju zakonodaje tega še ne čutimo. Direktiva o trajnostni rabi pesticidov naj bi bila sprejeta 2022, torej je to vprašanje za čez dve leti. Kar je pomembno v tem trenutku, pa je priprava strateškega načrta (SN), kjer želi Komisija ukrepe v smeri zmanjšanja porabe pesticidov. Evrostatovi podatki o porabi FFS po članicah EU temeljijo na prodanih količinah, so pa med seboj neprimerljivi. Slovenija je na primer popolnoma neprimerljiva s Švedsko ali Finsko, ki skorajda nimata intenzivnih nasadov, pri nas ti pa predstavljajo 13 % kmetijskih površin. Ta struktura nam bo tehnično povzročala težave pri izpolnjevanju ciljev direktiv, ker smo iz podatkov našega statističnega urada ugotovili, da porabimo 75 % vseh FFS v vinogradništvu in sadjarstvu. Moja izkušnja iz preteklih let pa je, da pridejo v strateški načrt zadeve, ki nimajo vsebine. Financirali smo kar nekaj ukrepov, ki niso dali rezultatov, imeli smo kup ukrepov za zaščito ptic, pa so nam populacije padle za polovico. Na UVHVVR so vedno letele kritike zaradi seznama prepovedanih aktivnih snovi na vodovarstvenih območjih (VVO), dobre rezultate pa je dal prostovoljni ukrep KOPOP na VVO II. Stanje podtalnih voda se z vidika vsebnosti pesticidov (razen točkovno) zelo izboljšuje, toda seznam prepovednih pesticidov na VVO II območjih so pridelovalci zelo kritizirali, hkrati pa je bil to eden redkih ukrepov, ki ga je Komisija potrdila kot ustreznega. Večje težave pa imamo na intenzivnih živinorejskih območjih s presežki gnojevke in nitrati v podtalnici. Zato bi si želel predvsem, da se okrepi alternativa tudi prek nagrajevanja uporabnikov. V preteklosti smo imeli integrirano pridelavo, in ker so bili kmetje nagrajeni, so pravila upoštevali. Potem smo to spremenili v obvezno integrirano varstvo rastlin, ki ni dalo rezultatov.«

 Izhodiščno leto za znižanje FFS je določeno

Dr. Bidovec pa predstavi, da s podatki za izhodiščno leto za znižanje pesticidov države EU ne bodo mogle barantati: »Članice EU želimo pri pripravi strategij in direktive o FFS doseči, da bo upoštevano začetno stanje in posebnosti držav. Referenčno obdobje je določeno – od leta 2015 do 2017 – vsaka država mora te podatke sporočiti Eurostatu. V Sloveniji so referenčni podatki UVHVVR, ti bodo veljavni tudi v EU. Vse statistike temeljijo na količini prodaje, kar pa ni vedno odraz porabe. Statistični urad je v 2017 ocenil, da se v Sloveniji polovica prodanih FFS porabi v kmetijstvu, druga polovica pa v okviru Slovenskih železnic in DARS-a. Na listi snovi za zamenjavo so tudi pripravki na osnovi aktivnih snovi, ki kmalu ne bodo več dovoljene, in zato si uporabniki te kupijo na zalogo. Število pripravkov na osnovi glifosata je v Sloveniji lani s 25 padlo na 15. Letos smo preklicali dve registraciji FFS, ki vsebujejo glifosat, eno novo sredstvo z glifosatom pa smo registrirali. Več registracij FFS je bilo preklicanih oz. je prenehalo veljati v letu 2018, ker podjetja niso vložila vlog za preveritev in podaljšanje FFS z glifosatom. Letos pa bo od sredine oktobra do konca leta registriranih še približno 20 novih FFS. Sicer pa čaka na registracijo največ fungicidov, ki se jih tudi največ proda, imamo pa tudi zelo veliko registriranih pripravkov, ki nikoli ne pridejo na trg.«

 Nenehno prisoten konflikt interesov

Dr. Drofenik opozori, da je treba biti pri izrazu »nevarni pesticidi« natančen. V Sloveniji se je seznam nevarnih pesticidov celo povečal, razlog je pa zelo preprost – ker sta v tej kategoriji tudi baker in žveplo, pripravki na osnovi teh dveh pa največ v uporabi v ekološki pridelavi, ki je sicer najbolj trajnostna oblika kmetovanja. V EU število dovoljenih aktivnih snovi pada, sedaj je dovoljenih 430, število klasičnih pesticidov pa je pod 300 in bo še nižje, zato bo pritisk na izvajanje varstva rastlin iz leta v leto večji. V letih 2011 do 2018 je bilo na ravni EU umaknjenih 22 snovi, med njimi tudi razvpiti neonikotini, ki pa niso bili prepovedani, temveč so jih proizvajalci umaknili sami, ker je bila njihova uporaba omejena na tako ozek spekter, da za prodajo niso bili več zanimivi.

EU opozarja, da je v članicah tudi vse več izrednih registracij. Sogovornika pritrdita, da je podobno tudi v Sloveniji. V letošnji rastni sezoni je bil med pripravki, ki so jim podaljšali uporabo, perfekthion proti oljčni muhi.

Dr. Drofenik odločno potrdi, da ta prihodnje leto ne bo več dobil dovoljenja. Razlog, da je bil izključen, je namreč jasen – izločen je iz toksikoloških razlogov, saj gre za organofosfat. Letos pa so izhajali iz stališča, da imajo uporabniki na zalogi še določeno količino in zato so ga odobrili. Dr. Drofenik je zelo presenečen, da je javnost do uporabe škropiv v oljkarstvu veliko bolj tolerantna. »Velik poudarek dajemo izobraževanju uporabnikov, kmetov, ker so prav oni najbolj prizadeti. Ko pridejo na mizo ekonomski interesi, pa je drugače. Pri pridelovalcu vedno pretehtata ekonomika in matematika in enako je pri evropski direktivi. Tudi strokovnjaki – svetovalci – so nenehno v konfliktu interesov, saj v registriranih prodajalnah prodajajo pripravke, hkrati pa bi morali svetovati zmanjšanje njihove uporabe. Ko smo pisali zakon o FFS, smo predlagali, da bi v prodajalnah svetovali nevtralni svetovalci, ki bi bili del javne službe, ker pa bi jih bilo potrebno 100 zaposliti, se je spet vse ustavilo pri denarju.«

Letos je bil na ravni EU ponovno pregledan in sprejet tudi seznam raznih dodatkov v pripravkih, ker pa uradno še ni bil objavljen, ni veljaven. Tudi pri potrjevanju teh je v ozadju spet računica – najbolj uporabljeni so običajno tudi najbolj poceni, novejši pripravki z bolj ugodno sestavo pa so dražji – in spet se pojavi pritisk uporabnikov.

Alternative za glifosat so, a dražje

Dr. Robert Leskovšek iz Kmetijskega inštituta Slovenje vodi ciljni raziskovani program (CRP) Preučitev in predlog izbora najprimernejših nekemičnih metod zatiranja plevela kot nadomestilo za uporabo glifosata in drugih herbicidov za slovenske razmere,. MKGP ga je razpisal konec leta 2018 in mu namenil glede na število partnerjev le malo sredstev, 120.000 evrov, zaključen bo marca 20201.

» CRP je namenjen preizkušanju nekemičnih alternativ v poljedelstvu in zelenjadarstvu, ter vinogradništvu in sadjarstvu, zadnji del izvajamo skupaj s KGZ Maribor in Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. » V Sloveniji imamo natančne podatke o uporabi glifosata samo za DARS-a in Slovenske železnice, ker gre nakup preko javnih naročil, za kmetijstvo pa ne, po grobi oceni porabi le-to drugo polovico prodane količine. Pri iskanju alternativ temu herbicidu zaostajamo, a tudi druge države, npr. Francija, nimajo prave alternative. Poljedelci ga uporabljajo v glavnem na strnišču za uničevanje trajnih plevelov. zamenja ga lahko obdelava, a tudi konzervirajoča obdelava je brez glifosata težavna. Strošek uporabe glifosata na večjih poljedelskih kmetijah je med 50 evri in 60 evri/ha, na manjših med 50 do 100 evrov/ha, strošek uporabe pare pa je lahko 500 evrov/ha. Uporaba električnega stroja je draga, ker pokrije zelo ozek delovni pas, čeprav je dokaj učinkovit. Uporaba pelargonske kisline namesto glifosata pa stan okrog 500 evrov /ha, a deluje tudi na druge organizme, podobno kot elektrika. Kmetje ponavadi ob prepovedi enega pripravka vzamejo drugega, ki je na voljo, a je lahko slabši od prepovedanega. Pri njihovem razmišljanju je vedno najmočnejši ekonomski dejavnik, lahko pa na -to močno vpliva politična spodbuda, kot je KOPOP,« meni dr. Leskovšek.