Največji vinski sejem na svetu ProWeina   v Düsseldorfu, ki je odpovedan tudi v letošnjem letu, je decembra objavil poročilo o posledicah koronakrize za vinarski sektor. Glavni sklep je, da   je padec prodaje najbolj prizadel manjše kleti.

 Poročilo, ki ga je za Prowein izvedla univerza Geisenheim, je konec leta 2020 anketirala strokovnjake iz 49 držav in se osredotočila na učinke zapor zaradi Covid-19 na svetovno vinarstvo. Po   besedah ​​profesorja Simone Loose, direktorja Inštituta za raziskave vina in pijač na Univerzi v Geisenheimu, je poslovno poročilo ProWein prvo svetovno poročilo, ki je količinsko opredelilo   globalni vpliv koronakrize na različna področja vinskega sektorja in izmerilo pričakovanja glede potrebne prihodnje usmeritve vinarstva.

Poročilo opozarja na posebne težave majhnih pridelovalcev povezanih z zaporo gostinstva, in napoveduje nadaljnje izgube v vinski trgovini v 2021.

Medtem ko so večje vinske kleti lahko delno ali v celoti nadomestili izgube v lokalih in restavracijah s povečanjem prodaje prek trgovcev, so po navedbah  najbolj prizadete manjše kleti, ki so bolj odvisne od gostinstva. Ugotovilo je, da je 60% anketiranih vinarskih podjetij poročalo o gospodarskih izgubah zaradi Covid-19, medtem ko se je   ekonomsko položaj poslabšal 70% manjšim   vinskim kletem, ki so še bolj odvisne od vinskega turizma in gastronomije.  

Ključne ugotovitve so:

• pandemija povzroča motnje v distribucijskih kanalih;

• 

hoteli, restavracije in izvoz so še posebej prizadeti;

• pričakuje se le počasno okrevanje, nadaljnje izgube v letu 2021;

• digitalizacija in strukturne spremembe se pospešujejo.

 Koronakriza in posledično upadanje gospodarskih aktivnosti sta največjigrožnji vinarstvu. Zaprtje hotelov in restavracij zaradi pandemije je povzročilo globalne motnje v kanalih z distribucijo vina. Trgovina na drobno in spletno trgovanje ter do neke mere specializirana trgovina z vinom so imeli koristi od teh premikov v mnogih državah. Vendar pa je pomanjkanje tujih turistov, ki ga je povzročil Covid-19, v številnih vinorodnih državah močno zmanjšalo lokalno porabo vina.

Vpliv krize   na pridelovalce   vina je bil odvisen od njihove prodajne usmerjenosti. Manjše kleti so še posebej prizadele zaprtje restavracij in hotelov ter pomanjkanje turistov. Sočasni globalni vpliv pandemije je vodil tudi do svetovnega upada izvoza vina, zlasti v države z visokim deležem porabe vina na družabnih prireditvah in v restavracijah. Industrija pričakuje le zelo počasno okrevanje turizma in izvoza ter nadaljnje poslabšanje gospodarskih razmer v letu 2021.

Za večino pridelovalcev vina v Španiji, Franciji in Italiji je bilo hkrati negativno prizadetih več njihovih najmočnejših prodajnih poti v smislu vrednosti in obsega, česar še zdaleč ni bilo mogoče nadomestiti s povečanjem spletne prodaje.

V odgovor na pandemijo so trgovci na drobno in proizvajalci okrepili spletno komuniciranje, odprli spletne trgovine, izvedli spletne degustacije in ponudili dostavne storitve. Po mnenju strokovnjakov se bo ta digitalna preobrazba vinske industrije, ki jo je Covid-19 močno pospešil, nadaljevala tudi v prihodnje.

Zmanjšanje stroškov in programi državne pomoči so doslej lahko preprečili obsežne odpuščanja in zaprtje obratov. Strokovnjaki pa pričakujejo, da se bo panoga konsolidirala in postajala vse bolj koncentrirana, ko bo pandemija napredovala in bodo nekatera podjetja prisiljena zapreti vrata. V prihodnosti si bodo podjetja prizadevala tudi za večjo diverzifikacijo med različnimi prodajnimi kanali in trgi, da bi učinkoviteje razširila svoja tveganja. Proizvajalci na primer poskušajo preiti predvsem na neposredno poslovanje s strankami in prodajo hrane, kar bo v prihodnosti še okrepilo konkurenco na teh kanalih.

Obstaja strah, da bo znižanje stroškov in preložene naložbe upočasnili tudi prilagajanje vinskega sektorja podnebnim spremembam in izboljšave z vidika   okoljske trajnosti. Čeprav so se številni potrošniki med pandemijo razvajali z vinom, strokovnjaki pričakujejo, da   bodo gospodarske posledice pandemije povzročile večjo cenovno občutljivost potrošnikov in manjšo prodajo vrhunskih vin. V nasprotju s tem naj bi   svetovna prodaja vina kot celote po Covid-19 večinoma okrevala.