Tikveš je vodilno makedonsko vinorodno območje v Povardarju z največ znanimi vinskimi kletmi, kot so Bovin, Ezimit in Venec v Negotinu, Imako v okolici Štipa. Najbolj slavna med njimi pa je tudi največja Tikveš v Kavadarcih, ki se ponaša s presežnikom največje balkanske kleti pred razpadom Jugoslavije in najdaljšo zgodovino – ustanovljena je bila 1885.

Danes je njen sloves drugačen, iz največje kleti so se prelevili tudi v klet z najboljšimi vini v regiji, kar je v vinski industriji bolj redko. Količino vin so pod novim lastništvom skupine M6, v konglomerat katere sodi, več kot prepolovili na 20 milijonov litrov.

Svetozar Janevski, idejni oče razvoja te vinske kleti in eden glavnih lastnikov, se je prej dokazal v pivovarstvu. Ob prevzemu tikveške kleti se je odločil za šok terapijo s prepovedjo prodaje odprtih vin, kljub temu da je bila klet polna. S pridelkom grozdja te regije je imel namreč podjetnik že od začetka višje ambicije. Toda bolj na roko so mu šli naravni kot pa družbeni pogoji. Narava je tukaj, razen v izjemo slabih letnikih, kot je bil letošnji, za pridelavo grozdja idealna. Tikveška regija je obkrožena s planinami, kar zagotavlja prevetrenost in hladnejše nočne temperature po izjemno vročih dnevih. Vinogradi so na vzpetinah planin do 700 metrov visoko, prst pa raznolika: prevladujejo rdeča prst, apnenčasta in vulkanska. V teh pogojih se skriva tudi odgovor, zakaj prevladuje v vinogradih prav vranec – ti pogoji mu kot na bolezni malo manj odporni sorti zelo ustrezajo. Vročina pa manj ustreza belim sortam, z izjemo chardonnaya, ki ni zastonj najboljša in najbolj razširjena sorta po celem svetu. Zato so sorazmerno hitro prišli do vin, ki so začela prejemati najvišje ocene na svetovnih lestvicah in ponesla po celem svetu ime izjemnih leg, kot so Barovo, Lepovo in Bela voda, po katerih se imenujejo tudi vina, katerih cene se začnejo med 20 in 30 evrov.

KLET TIKVEŠ V ŠTEVILKAH:

Letni promet 43,7 milijona evrov, zmogljivost kleti 32 milijonov litrov. Grozdje pridelujejo na 1300 hektarjih svojih in dokupijo še iz 5000 hektarjev zasebnih vinogradov. Na leto prodajo 15,3 milijona litrov steklenic, odkar so prevzeli podjetje, pa so vložili v razvoj 42 milijonov evrov.

MAKEDONSKA KLET Z GRADIČEM V FRANCIJI

Svetozar Janevski nam na sedežu podjetja v Skopju spregovori o razvoju kleti in realnih gospodarskih pogojih v Makedoniji, kjer je z njegovega zornega kota največ težav z ljudmi. »Človeški kapital oz. prebivalstvo se še vedno izseljuje iz Makedonije in Balkana. Politične razmere pri nas in v svetu so zelo negotove. Največji izvozni dejavnosti v makedonskem kmetijstvu sta pridelava tobaka in vinarstvo. V državo bi si želeli pritegniti kapital, za kar pa je potrebna politična stabilnost. Politika še vedno močno določa pogoje gospodarstvu in si želi svež kapital in denar na hitro. Poleg tega želijo, da jim gospodarstveniki ‘polagamo rdeče preproge’. Toda v kmetijstvu se kapital obrača zelo počasi. Slovenski vinarski strokovnjak dr. Miran Vodopivec nam je dejal, da bo potrebnih za razvoj kleti deset let. Potrebnih je bilo 20 let, prešli smo na precizno vodenje tehnologij v vinogradih, od sajenja naprej. Posebej raziskujemo potencial določene lokacije. Zavedamo se, da belim sortam nizke lege ne ustrezajo, zato se z njimi umikamo višje, kupili smo zemljišča do 1000 metrov visoko. Še vedno pa je težko izpeljati spremembe v vinogradih pri manjših, zasebnih vinogradnikih, od katerih smo odvisni. 5000 vinogradnikov za nas prideluje grozdje, vendar nimamo čudežnega gumba, ljudje si ne želijo hitrih sprememb. Zadnja leta smo veliko spremenili, delamo v izvozu s številnimi državami.« Na koncu pa doda tudi zelo pomembno misel, da morajo vsi balkanski vinarji sodelovati, ker so v svetu vina teh držav malo znana in si bodo lažje utrla pot kot balkanska regija.

Pri raziskovanju potenciala določenih leg in uvajanju novih tehnologij v vinogradništvu in njihovem vplivu na vina sodeluje klet Tikveš s številnimi evropskimi strokovnjaki in enologi, med drugim tudi z italijanskim Giovaniem Bigotom in dr. Klemnom Lisjakom s Kmetijskega inštituta Slovenije. Tako prihajajo do raziskav in referenc o potencialu svojih leg. Kleti Tikveš pa je uspel zadnja leta tudi velik met z nakupom vinarskega gradiča oz. Château de Gourdon ob reki Rhoni v Franciji. Prvi vinograd na tej lokaciji je bil posajen leta 1870 in k svoji kolekciji vin bodo dodali še vina s tega posestva, kjer sta prevladujoči sorti beli in rdeči grenache in še nekaj drugih francoskih sort.

PRVO EKO VINO IZ LEGE DOMAIN LEPOVO

Vinogradi Domain Lepovo

Eden od enologov v kleti, saj je ekipa le-teh sestavljena tudi iz nekaj tujih, Kire Petrov, nam predstavi ob vinih še nekaj tehničnih podatkov. V kleti je bilo lani zaposlenih 120 delavcev v sedmih oddelkih, in sicer tudi šest agronomov, ki nadzorujejo delo v vinogradih in grozdje iz leg za klasična, pa tudi terroirska vina. Lani je bilo s pogodbeniki v pridelavi veliko pogajanj, da so škropili pogosteje, ker je bilo vreme zares zelo težavno. Predstavil je še nekaj številk o polnitvah: najbolj znanega vranca »T’ga za jug« napolnijo milijon litrov. Ta polsuha različica vranca je posebej popularna na Hrvaškem. Vranec v premium razredu Luda Mara predstavlja 50.000 steklenic na leto, pod tremi etiketami Barovo je 40.000, kot Bela voda pa 20.000 steklenic v letniku.

Zelo pomembni del prihodka so poleg vin še destilati, ki jim je v glavnem namenjena sorta smederevka, milijon litrov pa na leto stekleničijo pod tri etikete glede na starost, zori pa v 500-litrskih hrastovih sodih. Za rakijo destilirajo izključno vino, lani so ga destilirali sedem milijonov litrov iz 10 milijonov kilogramov grozdja, največ rakije pa izvažajo v Bolgarijo.

V kleti nam predstavijo bogato paleto vin, od sveže smederevke, 2022, za angleški trg, kot premium vino. Sledi najbolj popularna sorta na domačem trgu – temjanika, ki so jo posadili na Barovem, na višini 600 metrov, na šestih hektarjih je pridelajo 10.000 in tam so postavili še novo klet. Na ločenem posestvu Domain Lepovo so pridelali prvo ekološko vino kleti Tikveš. Devet hektarov vinogradov jim certificira organizacija iz Bolgarije. V paleti vin na degustaciji pa izstopajo vranec Luda Mara, še izjemna rdeča zvrst Barovo, 2020, (zvrst vranca in kratošije) Babuna, 2021, ter na samem vrhu kakovostne piramide Bela voda (vranec in plavec), 2019, ki si z bogato paleto terciarnih arom in elegantno strukturo zasluži vsaj 93 točk.

Barikiran chardonnay Domain Lepovo, 2020, z 14,5 % alkohola in bogate strukture, je prvo ekološko vino kleti Tikveš. Kletarjeno je bilo s spontanim vrenjem in avtohtonimi kvasovkami. Vinu z bogato strukturo se zorenje v leseni posodi lepo poda, ker vseeno ne preglasi njegove sadnosti. Poleg tega ostaja zelo pitno, njegova cena pa je 25 evrov za steklenico. Ta bela zvezda pa se brez težav postavi ob bok rdečim.

Preberite tudi članek o kleti Tikveš iz leta 2019: Teče kot bela voda