Slovenski vinarji so v letniku 2022 po oceni Vinske družbe Slovenije pridelali 58 milijonov litrov vina ali 20 do 25 % manj, kot je dolgoletno povprečje. 25 % nižje so tudi zaloge, ki znašajo 32,7 milijona litrov.

Marjan Colja, direktor Vinakras, je povedal, da so odkupili dobrih 750.000 kilogramov grozdja, kar je približno 10 % manj kot lani. K manjšemu odkupu je zaradi suše prispeval predvsem manjši odkup od članov in kooperantov (-25 %), medtem ko so na lastnem posestvu pridelali 10 % več kot lani. Sušo so najbolj občutile zgodnje bele sorte, kjer je bil izpad večji.

Letos se je pokazalo, kako pomembna je priprava zemeljskih del, pravilna obdelanost vinogradov, zadosten vnos hranil in postavitev namakalnih kapljičnih sistemov predvsem v mladih vinogradih. »Tudi letos smo se na Krasu srečevali z izredno velikim številom divjih prašičev, jelenjadjo in tudi ptiči, ki povzročajo vedno več škode v vinogradih in tudi na poljih. Nekoliko smo to škodo omilili s postavitvijo električnih pastirjev, ki pa seveda zahtevajo precej dela ter stalnega nadzora nad delovanjem in s tem tudi dodatne stroške. Kljub vsemu pa lahko govorimo o letniku, ki je nadpovprečno kakovosten in verjamemo, da bodo naši kupci in ljubitelji kraških vin, kot sta teran in vitovska, zadovoljni.«

V Vinakoper so v klet sprejeli 10 % več grozdja kot lani, dobrih 4,4 milijona kilogramov. »Glede na višanje stroškov energentov, sredstev za varstvo rastlin in gnojil smo odkupne cene v povprečju povišali za 15 %. Povprečna odkupna cena je dosegla 0,65 evra na kilogram,« je podal podatke enolog Boštjan Zidar.

V BELI KRAJINI PRIDELKA LETOS VEČ

Tatjana Malešič, direktorica KZ Metlika, je dejala, da se vroče in sušno poletje v vinorodnem okolišu Bela krajina na količini dejansko ni poznalo. »Letošnji pridelek nas navdaja z optimizmom, da bomo zopet imeli zadostne količine vina, predvsem belega. Grozdje je bilo zdravo in polno dozorelo, zato obeta zelo dobra vina. Oktobra smo že ustekleničili prvo mlado vino portugalko. Prav zaradi svežine, prijetnosti sadne arome in polnega okusa mnogi poznavalci portugalko uvrščajo med najboljša mlada rdeča vina. Čeprav je poznana predvsem kot mlado vino, pa v dobrih letnikih ohrani svojo kakovost tudi po enoletnem zorenju.«

V EU PRIDELEK NIŽJI, KAKOVOST ODLIČNA

Ožbej Peterle, projektni vodja VDS, je dejal: »Pridelava vina v državah Evropske unije je s 161 milijoni hektolitrov še vedno rahlo pod petletnim povprečjem. Vodilna proizvajalka je Italija, ki je s 50 milijoni hektolitrov pridelala približno toliko vina kot lani. Francija se je po rekordno slabem lanskem letu pobrala ter pridelala 18 % več kot lani. V Španiji je pridelek 7 % nižji od že slabega lanskega leta. Te tri države predstavljajo 80 % celotne pridelave vina v EU.

V Grčiji je bil zaradi suše pridelek nižji kar 30 %. Poleg tega pa izdatne težave predstavljajo podražitve repromateriala (steklenic, kartona itd.), FFS, gnojil in energentov. Z večine držav prihajajo informacije o kakovostno odličnem letniku.

Po podatkih OIV je svetovni pridelek vina 10 milijonov litrov večji kot leta 2021.«

STRATEŠKI CILJ POVEČANA PRODAJA NA TUJEM IN DOMA

V Sloveniji (po podatkih MKGP) letni pridelek vina zadnja leta niha med 44 in 55 milijoni litrov, kar je bolj pogojeno z vremenskimi pogoji kot pa s krčenjem vinogradniških površin. Zmanjšuje pa se delež samooskrbne pridelave. Ta predstavlja po oceni le še 20 % ali manj (od registrirane tržne pridelave). Tudi poraba vina se zmanjšuje, čeprav smo s 35 litri vina po prebivalcu na ravni EU še vedno visoko. Visok je tudi uvoz vin, med 8,5 do 10 milijonov litrov, med katerimi prevladujejo nizkocenovna brez porekla, ki nam jih primanjkuje, saj pridelujemo v glavnem vina s poreklom. Slovenskih vin prodamo na tuje med pet in šest milijonov litrov, razveseljiv podatek pa je, da se zvišuje vrednost izvoza, medtem ko količinskega povečanja zaradi omejenih površin ni mogoče pričakovati.

Še naprej se znižuje obseg vinogradniških površin, in s tega vidika v Sloveniji nismo nič posebnega, ker je zniževanje vinogradniških površin na ravni EU napovedano do 2030, je predstavila Mojca Jakša iz MKGP na Lombergarjevem vinogradniškem posvetu v Mariboru.

V registru je le še 14.600 hektarjev vinogradov, kar je 5 % manj kot leta 2010, po zajemu rabe pa 17.000 hektarjev – ta površina vključuje tudi najmanjše vinograde. Značilna je razdrobljena struktura, saj je povprečni vinograd velik 0,56 hektarja, kar 85 % vinogradnikov pa obdeluje manj kot 0,5 hektarja.

Toda manjši vinogradniki pridelavo opuščajo, obnove vinogradov pa s 300 hektarji na leto ne dosegajo niti enostavne reprodukcije. Posledično se slabša njihova starostna struktura, 12 % je starejših od 40 let, pred 15 leti je bilo takšnih le 4 %. Glede na to stanje v sektorju so potrebne predvsem naložbe v predelavo in tehnologijo. Glavna značilnost in slabost slovenskega vinogradništva in vinarstva pa je še vedno nezainteresiranost za povezovanje za skupne nastope na trgu. Na MKGP upajo, da bo postopno le steklo povezovanje na ravni pridelave grozdja. Strateški cilj pa je povečanje prodaje na tujih in domačem trgu.

OVOJNICA ZA VINARSTVO 4,8 MILIJONA EVROV LETNO

Vinogradništvo in vinarstvo ima na voljo v okviru strateškega načrta SKP svojo ovojnico (v okviru 1. stebra), in sicer 4,8 milijona evrov na leto. Deležniki pa so se odločili, da ukrepi ostajajo nespremenjeni. Zato bodo sredstva namenjena za preusmeritev in prestrukturiranje vinogradov (3,5 milijona evrov letno) ter za promocijo na tretjih trgih in na trgih EU. Uredba za izvedbo ukrepov je v pripravi in morebitne spremembe bodo vanjo vključene.

Za vinogradništvo bo s prihodnjim letom znova uvedena vključitev v integrirano pridelavo, vanjo je treba za pet let vključiti vse vinograde na posestvu. Znesek za ta ukrep po površini je 450 €/ha. Naslednji ukrep za vinogradnike je biotehnološko obvladovanje škodljivih organizmov v trajnih nasadih, ki ga je mogoče izvajati le na delu površin, lahko pa tudi s spreminjanjem lokacije – npr. eno leto v enem in drugo leto v drugem vinogradu. Vedno več vinogradnikov se odloča za ekološko kmetovanje, v katerem ostajajo pogoji enaki, za obdobje v preusmeritvi pa je načrtovanih 1200 €/ha.

Dosedanje naložbe v predelavo in trženje na vinarskih kmetijah so bile zelo uspešne, v prihodnje pa bo bolj poudarek na kolektivnih naložbah. Z ukrepom bodo skušali spodbuditi sodelovanje, in sicer v obliki sredstev za plačilo za koordinatorja za skupine proizvajalcev grozdja in trženja.

V okviru ukrepa za promocijo kakovosti bodo lahko skupine proizvajalcev prejele povrnjenih del sredstev za trženje, sicer pa bo v letu 2023 potekalo izvajanje programa za vino še po starem, na novo torej šele v letu 2024. Kljub temu pa bodo na MKGP že kmalu sprejeli nova nacionalna pravila za izvajanje ukrepov za vinarski sektor, da bo brez motenj potekalo njihovo izvajanje v prehodnem obdobju, saj je večina ukrepov dvoletnih.