Kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah je po dohodku med petnajstimi največjimi slovenskimi zadrugami in ima 490 članov na območju vzhodnega Kozjanskega oz. upravne enote Šmarje pri Jelšah. Na njihovem območju so griči s šmarsko-virštanjskimi vinogradi, meje njihovega delovanja so nekje do Šentvida pri Grobelnem, Boča, Svetih gor in Bistrice ob Sotli na vzhodu, pri Planini se srečujejo s sevniško zadrugo. V pandemičnem času je dobila zadruga novo vodstvo, od lanskega junija je direktor mag. Marko Jurak, ki je bil prej zaposlen v Novem mestu. Združil je dva izziva: da naredi nekaj v svojem domačem kraju in je hkrati bližje svojemu posestvu, na katerem redi sedem glav škotskega višavskega goveda. Predsednik šmarske zadruge pa je Janez Erjavec, mladi govedorejec iz Brezja pri Podplatu, članske vrste pa so se v zadnjem obdobju pomladile. Od letos je po nekajletnem premoru šmarska zadruga ponovno tudi članica Zadružne zveze Slovenija.

KZ Šmarje pri Jelšah je v letu 2019 ustvarila 17,6 milijon evrov prihodka in približno toliko ga – kriznim razmeram navkljub – pričakujejo tudi v bilanci poslovnega leta v 2020. Največji izpad bo, pričakovano, v vinarski in gostinski dejavnosti, rast pa v trgovinski dejavnosti, ki predstavlja več kot polovico skupnega dohodka 77 zaposlenih.

Kmetijska stebra zadruge sta odkup mleka, s katerim so zaslužili okrog 20 odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov, in odkup 2500 govejih pitancev s 15-odostnim deležem oz. 2,7 milijona evrov, medtem ko predstavlja dohodek vinske kleti manj kot pet odstotkov. Vse mleko prodajo v Sloveniji, meso pa tudi čez mejo, v Italijo in Avstrijo. Od tržnega zastoja od lanskega marca pri odkupu mesa na domačem trgu, kjer je glavni problem nizka cena, so še bolj aktivni pri iskanju neposrednih tujih kupcev pri sosedih. Vse odkupljene količine mleka, mesa in grozdja pa še vedno plačujejo v dogovorjenem roku.

 POVEČATI PRODAJO SLOVENSKIH MLEČNIH IZDELKOV DOMA

Vseh 11,2 milijona litrov mleka od 130 rejcev jim je lani odkupila edina slovenska zadružna mlekarna Celeia. Število rejcev se tudi na njihovem območju znižuje, se pa zato prireja koncentrira, tako da so imeli lani 3-odstotno rast oddaje mleka. »Glede na dejstvo, da je v EU že sedaj presežek mleka, naši sosedi, Italija in Hrvaška, ki ga imata edini premalo, pa samooskrbo povečujeta, je vprašanje, kaj bo z evropskim trgom mleka. Dobro se bo treba organizirati na domačem trgu in doseči večji zaslužek prek končnih izdelkov. V našem prostoru moramo povečati prodajo našega mleka. Ena glavnih težav slovenskega kmetijstva pa je vzgoja domačih porabnikov tako pri nakupu mleka mesa kot zelenjave. Po vzoru Avstrije, kjer kupec ne kupi izdelka brez avstrijske oznake, si moramo vzgojiti kupce, da bodo kupovali slovensko. Imamo shemo izbrana kakovost, tukaj bi morala poseči država in narediti red in za promocijo prispevati del denarja za vzgojo kupcev. To moramo narediti kot družba v celoti, da bodo imeli kmetje sploh še komu prodajati, ali pa jih bodo multinacionalke pritisnile s cenami na dno. Na drugi strani pa mi je žal, da nasedajo zgodbam o zaslužku na kratki rok tudi kmetje, saj morajo delati dolgoročno. Glavna razlika med specializirano in splošno zadrugo je, da v morebitnih težavah s prodajo na trgu težave z njo povezani kmetje občutijo takoj, medtem ko so splošne zadruge zaradi več dejavnosti še vedno blažilec razmer na podeželju. Zadružni lastniki mlekarne ne bomo dovolili, da bo ta uvažala mleko, naše pa bo stalo,« poudari Jurak.

ČETRTINA PONUDBE V »KAŠČAH« IZ LOKALNIH KMETIJ

V osmih kmetijsko-tehničnih trgovinah in petih živilskih trgovinah so z 11,2 milijona evri so prihodka zabeležili rast, samo v živilskem delu je bila rast 14-odstotna.

Živilskih prodajaln imajo pet in so v bistvu Mercatorjeve franšize, kar pa v izboru izdelkov iz lokalnega okolja ni ovira, predstavi Jurak. V zadružnem središču v Šmarju ob Jelšah imajo v svoji največji živilski prodajalni Kašča ponudbo lokalnih izdelkov iz dopolnilnih dejavnosti okoliših kmetij na policah ločeno, v manjših vaških trgovinah v Zibiki, Pristavi, Bučah in Lesičnem pa ne. Kljub temu imajo domačini povsod na izbiro tudi izdelke z lokalnih kmetij, ki predstavljajo četrtino ponudbe. S kmetij so na policah tako pekovski in mlevski izdelki, siri, jogurti, žganja in sadje, pogrešajo pa več domače zelenjave.

Pomemben del poslovanja predstavljata tudi obe restavraciji Zadružnik, ena v Šmarju pri Jelšah in druga v Kozjem, ki pa delata od lani od pandemije v zelo omejenem obsegu, večina je zaposlena le štiri ure.

 MARCA NA TRGU NOVA BUTELJČNA VINA RELIEF

Vrhunec lanskega poslovnega leta šmarske zadruge bi moralo biti slovesno odprtje posodobljene Hiše vin Emino v Imenem lani julija, ki ga seveda niso mogli izvesti. Z zadnjo naložbo v višini 1.815.000 evrov (od tega  260.000 evrov na razpisu  PRP) so v njej pridobili dodatne skladiščne prostore, novo polnilno linijo. Dokupili so leseno in nerjavečo posodo in samo za kletarsko opremo odšteli 382.000 evrov. Z novo degustacijsko sobo ter skupaj z restavracijo za 60 gostov, ki so jo odprli že v predhodnem ciklu naložb, so spremenili sam koncept kleti, ki postaja tako vse bolj vinsko-turistična destinacija. Ta del ponudbe je lani zaživel le v poletnih mesecih, na dvorišču je od oktobra odprta le prodaja vin, ki predstavlja pomemben, 15-odstotni delež skupne prodaje vin. Po izpadu gostov v okoliških termah pa se je le-ta občutno zmanjšala. Zaloge vin so se tudi v osrednji virštanjski kleti, kjer imajo sedaj prostora za 0,5 milijona litrov, kolikor je njihov dolgoročni cilj, z letnikom 2020 povečale. Od vinogradnikov iz šmarsko-virštanjskih gričev so jeseni odkupili 300 ton grozdja, ki ga plačujejo v dogovorjenih štirih rokih, od januarja do novembra. Povprečna cena vsega odkupljenega grozdja je bila lani 55 centov/kg.

»Pri prodaji zvrstnega vina virštanjčan, ki predstavlja tretjino vseh polnitev, imamo 40-odstotni izpad in 30-odstotni izpad pri prodaji buteljk in penin. V vinarskem delu pričakujemo zato 30-odstotni izpad dohodka. Vina prodajamo v gostinstvu, trgovskih verigah in svojih točilnih mestih v savinjski in koroški regiji, prek KZ Škofja Loka smo začeli prodajati tudi na Gorenjsko. Na evropske ukrepe za vinarski sektor nismo kandidirali, ker za nas niso primerni. Smo manjši in fleksibilnejši in to je naša prednost, zato raje razmišljamo o vseh drugih ukrepih kot pa destilaciji, ta bi bila za nas neuspeh. Na trgu imamo sedaj tri vrste polnitev: najvišjo kakovost vin predstavlja eminent, za njo buteljčna vrhunska vina ter litrska in odprta vina. Z marcem prihajamo na trg z novo buteljčno linijo za prodajo v trgovinah pod imenom relief. V njej bodo prvič napolnjena že februarja modra frankinja letnika 2019 ter bela zvrst in rumeni muškat letnika 2020, ki bodo na polici za do 5 evrov.. V Sloveniji se namreč proda bolj malo buteljk, dražjih od 6 evrov, zato smo se odločili, da se z novimi polnitvami približamo kupcem v trgovinah po celi državi. V tem kriznem obdobju smo poskušali tudi s spletno prodajo in dostavo na domu, kar pa se ni obneslo,« predstavi Jurak.

KMETIJSKO SREDIŠČE IN DIGITALNA PREOBRAZBA

Kljub razmeram Marko Jurak poudari, da niso pesimistični in še vedno upajo na normalizacijo razmer v nadaljevanju leta v gostinstvu in turizmu. Vrsto načrtov pa imajo tudi znotraj zadruge. Pripravljajo se za razpis na digitalno transformacijo, ki ga pripravlja gospodarsko ministrstvo. Poslovanje se namreč vse bolj prenaša na splet, v času popolnega zaprtja niso mogli imeti sestankov in stikov med številnimi poslovalnicami na podeželju, zato ga bodo sedaj vzpostavili s pomočjo razpisnih sredstev, saj je za to potrebna tako tehnična kot programska oprema. Rešitve na spletu so se domislili tudi za svoje rejce govedi, ki bodo lahko na svojem portalu izmenjavali informacije o nakupu telet, ki jih morajo zdaj iskati širše po Sloveniji. Srednjeročno pa se pripravljajo na naložbo v Šmarju, kjer bodo prenovili restavracijo Zadružnik, trgovino Dom in Kaščo ter jih povezali v kmetijsko središče. O več možnostih povezovanja razmišljajo tudi v okviru Zadružne zveze Slovenije. »Ker ima večina le-teh živilske trgovine, lahko uvedemo še več sodelovanja. Zadružna zveza je lahko skupni dežnik na nabavno-prodajnem področju. Na ta način lahko povečamo deleže svojih izdelkov na svojem dvorišču in zmanjšamo število posrednikov, se povezujemo tako po obsegu kot vertikalno in se približamo neposrednemu proizvajalcu,« sklene mag. Marko Jurak.